Elektronske naprave, kot so telefoni, tablični računalniki, mali gospodinjski aparati in tudi različne elektronske naprave v avtomobilih, so del našega vsakdana. Kljub temu marsikateri proizvajalec ali prodajalec tovrstnih izdelkov ne ponuja operacijskih sistemov ali uporabniških vmesnikov, ki omogočajo slovenščino kot jezik uporabe. Tako imamo, denimo, računalniški operacijski sistem Windows poslovenjen že skoraj trideset let. Poslovenjena je tudi večina operacijskih sistemov v različnih tipih telefonov. Povsem drugače je s podjetjem Apple, ki ima denimo pametne mobilnike, a svojih operacijskih sistemov in storitev ni poslovenil. To, kot so ugotovili na ministrstvu za kulturo, nekaterim slovenskim državljanom otežuje ali onemogoča dostop do storitev informacijske družbe. Enako velja za nekatere proizvajalce osebnih avtomobilov, bele tehnike, zabavne elektronike in drugih naprav, ki slovenščine še ne podpirajo. Zato so se na ministrstvu za kulturo, ki ga vodi Asta Vrečko, odločili, da bodo to s spremembo zakona o javni rabi slovenščine spremenili. Z zakonom omogočanje uporabe slovenščine ne bo več želja, temveč zahteva, pravi ministrica.
Za Netflix obveza ne velja
A novela zakona, ki jo je pretekli teden sprejela vlada, potrditi pa jo mora še parlament, razkriva, da bo do takrat, ko bodo operacijski sistemi, grafični in govorni uporabniški vmesniki v elektronskih napravah morali imeti omogočeno izbiro slovenščine, preteklo še nekaj časa. Še vedno pa tovrstne obveze ne bo za ponudnike pretočnih vsebin, eden teh je Netflix, saj, kot poudarjajo na ministrstvu, zaradi EU-zakonodaje zahteve po možnosti slovenskih podnapisov ne morejo zapovedati s slovenskim zakonom. Si bodo pa tudi s povezovanjem z manjšimi državami članicami EU na dolgi rok prizadevali za enakopraven pristop do jezikov in obravnavo manjših jezikovnih skupin, zatrjujejo. Za prehodno obdobje so se, kot je pojasnil Lenart J. Kučić, svetovalec ministrice, odločili, ker so zlasti v Trgovinski zbornici Slovenije opozarjali, da je treba ponudnikom omenjenih naprav na slovenskem trgu dati določen čas za vgraditev vmesnikov. Tako je v predlogu določeno - zakon bo v državnem zboru obravnavan po rednem postopku, kar pomeni, da bo po najbolj optimistični verziji sprejet februarja prihodnje leto –, da bo eno leto od uveljavitve zakona vlada določila modele osebnih računalnikov, tablic, mobilnih telefonov, pametnih televizorjev, povezanih avtomobilov in vmesnikov za dostop do IPTV, ki bodo morali imeti omogočeno izbiro slovenščine. Slednjo bodo morali 18 mesecev od uveljavitve zakona imeti elektronske naprave z operacijskimi sistemi in grafičnimi uporabniškimi vmesniki, medtem ko bo za tiste z govornimi vmesniki - velja zlasti za avtomobile - to obvezujoče šele 30 mesecev po uveljavitvi zakona.
Jezikoslovci sploh niso bili povabljeni k pripravi tega za slovenski jezik ključnega zakona
Jezikoslovci: Ključne vsebinske pripombe niso bile upoštevane
V Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) pojasnjujejo, da jim je ministrstvo deloma prisluhnilo v tem, da roki niso prekratki, saj je pri bolj zapletenih tehničnih napravah z daljšimi razvojnimi cikli, kot so avtomobili, za prilagoditve potreben daljši čas. "Prekratko obdobje bi zaradi zahteve po umiku proizvodov s trga" - omenjena sankcija je predvidena, če v določenem prehodnem roku izdelek ne nudi prilagoditve za slovenščino -"pomenila nesorazmerno škodo, potrošnike pa bi prikrajšalo za izbiro." A če so z vladno različico predloga zakona zadovoljni v TZS, to nikakor ne velja za jezikoslovce. Dr. Andreja Žele, predsednice komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU, pravi, da jezikoslovci sploh niso bili povabljeni k pripravi novele, čeprav so večkrat izrazili željo in pripravljenost pomagati pri snovanju posodobitev tega za slovenski jezik ključnega zakona. "To je tako, kot če k pripravi zakona o trgovinski dejavnosti ne bi povabili predstavnikov trgovcev," ponazori. Tako so, kot vsi drugi, dobili možnost izraziti svoje mnenje šele v javni razpravi, v kateri so vsebinske pripombe oddali v krajši in daljši verziji. "A ključne vsebinske pripombe niso bile upoštevane," pove jezikoslovka. In kot eno bistvenih izpostavi pripombo k 18. členu, ki govori o imenih lokalov, obratov in drugih poslovnih prostorov. Iz omenjenega člena bi morali po mnenju jezikoslovcev izpustiti "referenčne korpuse standardne slovenščine", saj ti zajemajo premnoge besede in besedne zveze, ki niso del nobenega slovenskega standarda. Mednje denimo sodijo brewery, svaštarnica, pelc mantel. "Če ne želimo imeti takih imen obratov in lokalov, moramo za referenčni vir imenovati portal, ki združuje vse predlagane vrste virov. To je portal Fran.si, ki poleg vseh slovenskih knjižnih besed vsebuje tudi narečne in stare ter seveda tudi vse izvorno tuje besede in besedne zveze, a šele ko se te ustalijo v splošni rabi," poudarjajo jezikoslovci.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
