Zdaj je namreč jasno, da so bili njihova tarča tudi posamezni visoki dostojanstveniki slovenske Katoliške cerkve. Urad, ki ga je takrat vodil Damjan Žugelj, je tako pridobival podatke z bančnih računov Andreja Sajeta, novomeškega škofa in predsednika Slovenske škofovske konference (SŠK), najvišje ustanove Katoliške cerkve pri nas.
Informacije o tem, da so uslužbenci urada vohljali za Sajetom, nam je v zadnjih dneh potrdilo več med sabo nepovezanih virov. Uradnih podatkov o postopkih urada ni mogoče dobiti. Poročali smo že, da je urad konec leta 2021 pridobival podatke z bančnih računov lastnikov in direktorjev nekaterih slovenskih medijev, ne da bi za to imel kakršno koli podlago. Te sume že nekaj časa preiskujejo kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU).
Toda več dejstev nakazuje, da je Žugljev urad pooblastila tudi v primeru Sajeta zlorabil za druge namene. Je bil končni cilj te operacije obračun s škofom, ki velja za simbol liberalnejše struje v slovenski Cerkvi, lani pa se je v njenem imenu opravičil vsem žrtvam spolnega nasilja?
Za Sajetom so vohljali, ko je postal prvi med škofi
Zadnja Janševa vlada je Žuglja na čelo urada za preprečevanje pranja denarja imenovala marca 2021. Takrat še začasni direktor, ki je pol leta pozneje dobil polni mandat, je takoj začel s kadrovskimi čistkami, popolnoma pa je spremenil tudi način dela urada. Glavni povod za uvedbo preiskave niso bile več informacije, ki jih je urad pridobil od bank, policije ali drugih organov, ampak anonimke.
Leta 2020 je urad na lastno pobudo odprl le dva postopka ugotavljanja sumov pranja denarja in financiranja terorizma. V letu 2021, ko ga je prevzel Žugelj, je bilo takšnih že 18, v prvih mesecih lanskega leta pa 25. V eni od teh zadev se je lotil tudi škofa Sajeta.
Po naših podatkih ga je urad začel "odpirati" v prvih mesecih lanskega leta, torej v času, ko je postal predsednik Slovenske škofovske konference. Na ta položaj so ga slovenski škofje izvolili sredi marca lani. Njegovo imenovanje je bilo hladen tuš za ljubljanskega in mariborskega nadškofa, Stanislava Zoreta in Alojzija Cvikla. Vrsto let je namreč veljalo nenapisano pravilo, po katerem je škofovsko konferenco vodil eden od prvih mož obeh največjih nadškofij.
Uslužbenci urada za preprečevanje pranja denarja so novomeškega škofa pregledovali, ne da bi imeli pravni temelj za to v kakršnem koli sumu kaznivega dejanja
Kar je najpomembneje: uslužbenci urada so Sajeta pregledovali, ne da bi imeli pravni temelj za to v kakršnem koli sumu kaznivega dejanja, ki bi ga naznanile pristojne institucije. To so po naših informacijah storili na podlagi anonimke - torej na enak način, s katerim so v istem času pridobili bančne podatke srbskega medijskega mogotca Dragana Šolaka, direktorja Pro Plusa Branka Čakarmiša, nekdanjega lastnika Adrie Media Tomaža Drozga, srbskega opozicijskega politika Dragana Djilasa, več kot sto drugih slovenskih državljanov in podjetij ...
Anonimka kot izgovor za brskanje?
Kaj naj bi bilo pisalo v anonimki, uradno ni mogoče preveriti. Toda lani poleti je več slovenskih medijev poročalo o anonimni prijavi, ki naj bi jo bilo proti Sajetu prejelo več državnih institucij, med njimi tudi urad za preprečevanje pranja denarja. Neznani avtor je škofu očital "sum storitve kaznivega dejanja davčne utaje in davčne kršitve". Pristojne institucije je pozval, naj preverijo, ali je Saje slovenskim oblastem pravilno prijavil dohodke, ki jih je prejel z delom pomožnega duhovnika na avstrijskem Koroškem.
Saje takrat prijave ni javno komentiral. Toda v vsakem primeru ni šlo za očitke, ki bi uradu dajali podlago za uvedbo kakršnega koli postopka. Ta namreč po zakonu opravlja naloge, ki se nanašajo na preprečevanje in odkrivanje pranja denarja, predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma. Morebitna plačila za maševanje zagotovo ne sodijo med sumljive transakcije, ki bi jih urad preiskuje po službeni dolžnosti. Po istem kriteriju bi recimo urad zaradi suma pranja denarja moral preiskati bančne račune vseh državljanov Slovenije, ki dnevno odhajajo na delo v Avstrijo. To nakazuje, da je urad anonimko uporabil kot "pokritje" za pridobivanje bančnih podatkov.
Poizkus obračuna s strujo papeža Frančiška
Zakaj se je torej urad lotil Sajeta? Odgovor na to vprašanje gre zelo verjetno iskati v njegovi vlogi v slovenski Cerkvi. V njej namreč že več let, daleč od oči javnosti, tečejo zakulisni boji med dvema strujama.
Na čelu prve, konservativnejše in starejše, je nadškof Zore. Za vodjo druge, bolj liberalne in mlajše velja Andrej Saje, nekdanji dolgoletni tajnik Slovenske škofovske konference in docent na Teološki fakulteti, ki ga je papež Frančišek sredi leta 2021 imenoval za novomeškega nadškofa. V jedru spora so finančno poslovanje Nadškofije Ljubljana, odnos do spolnih zlorab in toleranca do "dvojnega življenja" nekaterih cerkvenih dostojanstvenikov.
Podatki z bančnega računa tistemu, ki jih pridobi, razkrijejo domala vse informacije o imetnikovem življenju
Zoretova struja zaradi doktrinalnih in drugih razlogov ne skriva svojega nezadovoljstva nad aktualnim papežem, ki se je lani v Sloveniji očitno dokončno odločil za "čiščenje". Konec lanskega leta smo tako razkrili, da je papež v našo državo poslal posebnega odposlanca, ki preiskuje posle ljubljanske nadškofije. Natančneje njenega podjetja Metropolitana, ki upravlja s 15 tisoč hektarji cerkvenih gozdov in zemljišč na Pokljuki, Jelovici in v Zgornji Savinjski dolini. Kaj je ugotovila, uradno ni mogoče izvedeti.
Bančni podatki kot orodje za izsiljevanje
Dobro obveščeni so zato anonimno prijavo proti Sajetu že lani pripisovali obračunavanju znotraj Cerkve. Toda na tej točki pridemo do naslednjega vprašanja: zakaj bi se Žugelj, ki je v letih pred tem poslovno deloval na Hrvaškem, sploh vpletal v te spore?
Žugelj je kader SDS. V času prve Janševe vlade je vodil Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Urad sodi pod okrilje ministrstva za finance, ki ga je pod zadnjo Janševo vlado vodil Andrej Šircelj. Takoj po Žugljevem prihodu je urad zaposlil več ljudi, ki so bili člani stranke. SDS je tesno povezana z vrhom ljubljanske nadškofije, Janša in Zore pa sta v odličnih osebnih odnosih. Rimokatoliška cerkev je med letoma 2020 in 2022 javno podpirala Janševo vlado, najglasneje prav Zore, ki je Slovensko škofovsko konferenco vodil pred Sajetom.
Ko se je Zore s tega položaja moral posloviti, se je državni organ, ki so ga vodili izbranci SDS, odločil brskati po bančnih računih njegovega naslednika. Znano je, da lahko podatki z bančnega računa tistemu, ki jih pridobi, razkrijejo domala vse informacije o imetnikovem življenju: koliko znašajo njegovi prejemki in mesečna poraba, kje se giblje, kakšne so njegove navade, kaj kupuje, kakšno premoženje ima, s kom se zasebno druži ... Kot taki so lahko ti podatki priročni za različne oblike pritiska.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
