V fiziki velja, da vsako neravnovesje sil vodi k vzpostavljanju ravnovesja, dokler se sile ne izenačijo. Če zlijemo v lonec hladno in vrelo vodo, se bo pomešala - in na koncu bo vsa voda imela enako temperaturo. Če na klancu spustimo voziček, na katerega deluje sila teže, se bo voziček začel gibati po klancu navzdol. Če bo imel slaba kolesa in če bo podlaga zelo groba, se lahko zgodi, da bo trenje izenačilo komponento sile teže, ki skuša voziček premakniti, in se voziček sploh ne bo začel gibati. Tudi pri vremenu je tako. Ob sončnem vremenu se prisojna pobočja bolj segrevajo kot osojna (senčna), kar velja potem tudi za zrak nad njimi. In ker je toplejši zrak lažji od hladnejšega, se zaradi sile vzgona začne gibati, dvigati, na njegovo mesto pa priteka hladnejši zrak iz okolice. Posledica bi bila, da se zrak premeša in da se temperatura izenači. Tako nastane veter. Veter pa nastane tudi, kadar so prisotne razlike v zračnem tlaku. Zrak se bo začel gibati v smeri nižjega zračnega tlaka, da bi se vzpostavilo tlačno ravnovesno stanje. Poenostavljeno povedano, sistem vedno teži k vzpostavitvi ravnovesja. Vremenske procese poganja energija, ki jo dobivamo s Sonca.
Ker vsi deli Zemlje niso enako intenzivno osončeni, je na polih na voljo manj energije kot na ekvatorialnih območjih, polarni predeli pa so hladnejši od ekvatorialnih. Zato pride do zračnih tokov, ki skušajo temperaturo izenačiti. A seveda je to dogajanje zelo zapleteno. Nanj vpliva vrtenje Zemlje, trenje zraka pri tleh pri gibanju, relief, razporeditev kopnega in oceanov - in še bi se našlo. In ves čas prihaja v ekvatorialne predele več sončne energije kot na pole. Zato se ta zgodba nikoli ne konča, kljub prodorom hladnega zraka proti ekvatorju in toplega proti poloma. Velikanski proces, ki ga vzdržuje Sonce. A priče smo globalnemu segrevanju. Polarni predeli se segrevajo hitreje od preostalih. Zato se temperaturne razlike med poloma in ekvatorjem zmanjšujejo.
Počasi, morda malenkostno, a dovolj, da se spreminja vzorec zračnih tokov, ki skušajo s transporti zračnih mas temperaturo izenačiti. Ne, dokler sije Sonce, se ta proces ne bo ustavil, se pa spreminja zaradi učinka tople grede. Pogostejši so stacionarni procesi, blokade, kot pravimo. Namesto nekaj velikih valov v zračnem toku okoli severne poloble se pogosto odcepijo ogromni vrtinci, ki ne potujejo več okoli poloble od zahoda proti vzhodu, ampak se zaustavijo, včasih se pomikajo celo v obratni smeri, njihovo gibanje je tudi manj predvidljivo, podobno kot pri vrtavki. In kako se to odraža na vremenu? Dolga, vroča in suha poletja, dolga obdobja enega vremenskega tipa, kot je na primer v letošnjem oktobru … Včasih je to za nas prijetno, kot je to zdaj, poleti pa tega nismo bili veseli.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
