Favorit letošnjih volitev, Gibanje Svoboda Roberta Goloba, se je vkopal na prvi poziciji in v primerjavi z včerajšnjo volilno napovedjo ohranja prednost in delež podpore. Drugouvrščena SDS Janeza Janše se je po vzponu ustavila malenkost nad 24 odstotki in, tako kot Golobovi, ni zabeležila bistvene spremembe. Nasploh so pri vseh v prvi peterici za zdaj zaznani le kozmetični popravki navzgor ali navzdol: Levica Luke Mesca je po odločnem preboju na tretje mesto tam sicer tudi ostala kljub manjšanju podpore in je ta trenutek poravnana s SD Tanje Fajon. Socialdemokrati sicer že tretjič zapored rahlo izgubljajo, a ne dramatično. NSi Mateja Tonina se je po tem, ko se je oddaljila od odstotkov, ki so blizu roba vstopa v parlament, obdržala na petem mestu. Zanje je ključno vprašanje, ali se bodo obdržali na relativno ugodnih odstotkih, ki se gibljejo malenkost nad sedem.
In če se po dosedanjih merjenjih zdi, da za prvo peterico ni več vprašanje, ali bo dobila poslanske sedeže (in da so njihovi odstotki relativno stabilni - razen NSi, ki preseneča z izboljšanim rezultatom, in Levica, ki ga je pokvarila), pa je vse odprto v nadaljevanju lestvice. LMŠ Marjana Šarca se še naprej niža. Če je še pred kratkim kazalo, da se ji za vstop v državni zbor ni treba bati, je zdaj skupaj s PoS in SAB Alenke Bratušek nevarno blizu vprašanja, ali bo osvojila Šubičevo ali pa ji grozi življenje zunaj parlamenta. Še posebno pri PoS in SAB je gibanje dovolj nestanovitno, da je težko izluščiti, kako je s podporo volivcev.
In če vemo, da so vsi trije v razponu med 3,2 in 4 odstotki, ni nemogoče, da se jim bo nad ali pod pragom pridružilo še gibanje Resni.ca, ki se je tokrat prvič dotaknilo meje treh odstotkov. Preostale stranke so za zdaj zelo daleč od tega, da bi kateri lahko pripisali kakršne koli možnosti za vstop v državni zbor. Med najbolj tragične zgodbe teh volitev lahko uvrstimo Desus, samo v tem mandatu še parlamentarno stranko, ki bo najdražje plačala sodelovanje z Janševo vlado in vse znotrajstrankarske pretrese. SMC oziroma Konkretno Zdravka Počivalška, ki se je izrazito oddaljila od zaupanja volivcev iz volilnega leta 2018, se je podobni politični smrti izognila s taktičnim vstopom v PoS. Če bi šli na volitve samostojno, bi bili danes več kot zagotovo v družbi Desusa.
Že tedne pa se praktično ne spreminjajo odločitve glede odhoda na volitve. Tudi tokratna raziskava ni izjema - delež tistih, ki se bodo volitev zagotovo udeležili, ostaja nad 60 odstotki. Še natančno 30 odstotkov pa jih svoj prihod napoveduje kot možen ali verjeten. Delež tistih, ki jih na volitve ne bo, je izjemno majhen. Velja pa opozoriti, da je med namero in dejanskim prihodom pred volilno skrinjico po navadi kar precejšen razkorak, a, kot rečeno, napoved udeležbe je že tedne konstantna in praktično nespremenjena.
O raziskavi
Anketiranje je potekalo telefonsko, po metodi računalniško podprtega telefonskega anketiranja (CATI). V raziskavi so uporabili dvostopenjski naključni vzorec. Osnova vzorčenja je univerzalni telefonski imenik, iz katerega so naključno izbrana gospodinjstva (pri čemer upoštevajo prostorsko razpršenost glede na slovenske statistične regije) in znotraj njih naključno izbrani anketiranci. Pred analizo so bili podatki uteženi po starosti in izobrazbi tako, da smo socio-demografsko strukturo vzorca približali strukturi ciljne populacije, s čimer smo zagotovili večjo reprezentativnost vzorca. Standardna napaka vzorca znaša +/- 4,6 %. Anketiranje smo izvajali v telefonskem studiu Ninamedie, po metodi CATI. Obdelava podatkov pa je bila izvedena s programsko opremo SPSS, verzija 15.0.
Uporaba rezultatov le z dovoljenjem
Ponatis in uporaba rezultatov javnomnenjske ankete sta dovoljena le z izrecnim soglasjem naročnikov ankete, družb Dnevnik in Večer. Po izteku dvanajstih ur od prve objave javnomnenjske ankete v edicijah njunih naročnikov pridobitev dovoljenja ni več potrebna.
Tracking poll
je vrsta javnomnenjske ankete, ki se izvaja zaporedno, vsak dan na novem vzorcu. Vsakokratni izračun se opravi in objavi na osnovi zadnjih treh anket. Vsak nov izračun se izvede tako, da se izloči rezultat najstarejše ankete in doda rezultat najnovejše v tridnevnem zaporednem merjenju. Na ta način lahko ugotavljamo spremembe v stališčih volivcev o tem, katero stranko bodo volili. Naročnika javnomnenjske ankete tracking poll sta časnika Dnevnik in Večer.