Spoštovani Robert Pešut – Magnifico!
Na vas se obračamo, ker vas cenimo in si resnično želimo, da bi tudi vi razumeli, v čem je problem izvedbe napovedanega koncerta v Tivoliju in po svoje prispevali k spoštovanju varstva narave v našem mestu.
S svojim glasbenim ustvarjanjem ste v preteklih tridesetih letih močno zaznamovali slovenski kulturni prostor in že večkrat dokazali, da znate premikati osebne in družbene meje. Ko ste si za trideseto obletnico svoje kariere zamislili veliki koncert v parku Tivoli, ki naj bi predstavljal vrhunec letošnjega glasbenega dogajanja v Sloveniji, verjetno niste pomislili na to, da bi lahko imel dogodek negativne vplive na parkovni prostor. Koncert naj bi se zgodil na veliki travnati površini v parku Tivoli, med Ljubljančani (po)znani kot "sankališče". Zelo dobro razumemo vašo željo, da bi koncert izvedli prav na tej lokaciji, nenazadnje ste na park sami nevezani in ga opevate tudi v svojem znamenitem istoimenskem šlagerju.
Toda večtisočglava množica ljudi bo skupaj z vozili in ureditvami, potrebnimi za izvedbo koncerta, poškodovala življenjsko okolje rastlin, živali in gliv ter nepovratno prizadela tudi nekatere od naravnih prvin na območju prireditve in širšega vplivnega prostora našega najpomembnejšega mestnega parka. To se nam v aktualnih razmerah biodiverzitetne in podnebne krize zdi nesprejemljivo.
Park Tivoli je namreč edinstven javni prostor brez primere, zaščiten je kot objekt kulturne in naravne dediščine. Vsakodnevno ga za potrebe rekreacije in umika od mestnega hrupa uporabljamo številne občanke in občani Ljubljane ter mnogi obiskovalci prestolnice. Je pa tudi življenjski prostor mnogih vrst rastlin, živali in gliv, tudi nekaterih ogroženih vrst. Vsak množični dogodek v parku pomeni za rastline, živali in glive velik stres in možnost uničenja. To pa je zelo problematično, tako z naravovarstvenega vidika kot pomena parka za ljudi in prestolnico. Vsi skupaj si moramo prizadevati, da bo upravljanje parka v prihodnosti zavezano visokim standardom in zagotavljalo dolgoročno vzdržen način rabe parkovnega prostora, ki bo spoštljiv do narave in odgovoren do ljudi.
Zato vam predlagamo spremembo lokacije vašega koncerta. V Ljubljani je namreč dovolj primernih prireditvenih prostorov, kjer lahko brez bistvene škode za naravo izvedete vaš koncert v načrtovanem obsegu.
Naš poziv ni omejen le na vaš konkreten dogodek, temveč menimo, da tudi sicer tako obsežni dogodki ne sodijo v ranljivo območje parka Tivoli in je zanje potrebno poiskati ustreznejši prostor.
Gospod Pešut, na vas se torej obračamo v želji, da tudi po svoje prispevate k zaščiti vsem nam ljubega Tivolija in upoštevate sklep Zavoda RS za varstvo narave, ki ni izdalo soglasja za izvedbo koncerta na izbrani lokaciji ter spremenite lokacijo vašega koncerta. Verjamemo, da lahko skupaj z Mestno občino Ljubljana najdete primernejšo lokacijo in tako dodate svojemu jubilejnemu koncertu noto družbene in naravovarstvene odgovornosti. Zavedamo se, da je logistika prestavitve koncerta na novo lokacijo zahtevna naloga, a obenem smo prepričani, da bodo Ljubljančanke in Ljubljančani, pa tudi gostje iz drugih krajev ter širša slovenska javnost vašo odločitev sprejeli z veliko naklonjenostjo in spoštovanjem.
Podpisnice in podpisniki:
Primož Ribarič, meteorolog in član Mladih za podnebno pravičnost, Izidor Ostan Ožbolt, ekonomist in član Mladih za podnebno pravičnost; Luka Šparl, magister biologije in ekologije z naravovarstvom; Rudi Kraševec, magister ekologije in biodiverzitete; Sanja Fidler, Protestival; Brane Solce, Protestival; Maja Hawlina, Avanta Largo; Jadranka Juras, glasbenica; Ana Vipotnik, glasbenica; Aleksandra Ilijevski, glasbenica; prof. dr. Ana Kučan, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo; Miloš Kosec, arhitekt; Marko Pogačnik, Unescov umetnik za mir; Marjetica Potrč, umetnica in arhitektka; Bogdana Herman, humanistka; Apolonija Šušteršič, umetnica in arhitektka; Irena Pivka, Zavod Cona; Brane Zorman, Zavod Cona; Polonca Lovšin, umetnica in arhitektka; Urška Jurman, KUD Obrat; Karla Jankovič, krajinska arhitektka; prof. dr. Tjaša Griessler Bulc, ekologinja; Stanislava Dešnik, krajinska arhitektka; Damjan Vinko, Slovensko odonatološko društvo; Ana Sibila, ekologinja; Katarina G. Apostolides, Mikološki muzej Slovenije; Blanka Bartol, krajinska arhitektka; doc. dr. Nika Grabar, Fakulteta za arhitekturo; Pavel Gantar, sociolog; Darja Matjašec, krajinska arhitektka; Meta Breznik Bertoncelj; Kaja Lipnik Vehovar, arhitektka; Arne Vehovar, arhitekt; Janez Zalaznik, slikar in fotograf; Rene Rusjan, vizualna umetnica; Polona Petek, visokošolska učiteljica; Beti Žerovc; prof. Miha Dešman, arhitekt; Gaja Brecelj, Umanotera; prof. Duba Sambolec, vizualna umetnica; Martina Vovk, direktorica Moderne galerije; Nina Vastl Štefe, arhitektka in tekstilna ustvarjalka; Darja Zaviršek, Fakulteta za socialno delo; Meta Krese; Janez Bertoncelj; Jana Volčič; Alenka Cvetkovič; Branko Cvetkovič; Iva Špilak, biologinja; Nika Autor; Boris Briški, arhitekt; Vesna Bukovec, vizualna umetnica; Zdravko Kobe; Marko Juvan, profesor in raziskovalec književnosti; Monika Žagar, pisateljica; Tadej Troha; Alen Ožbolt, kipar in dekan Akademije za likovno umetnost in oblikovanje; prof. dr. Gregor Majdič; Aleš Vodopivec, arhitekt; prof. mag. Tadej Glažar, arhitekt; Srna Mandič, sociologinja; Vesna Teržan, umetnostna zgodovinarka in publicistka; Ina Šuklje Erjavec, krajinska arhitektka; Katja Mali, krajinska arhitektka; Saba Skaberne, kiparka; Jelka Brecelj, dipl. biolog, dr. sc., doc., znanstvena svetnica (upokojena); Aleksander Ostan, arhitekt, Fakulteta za arhitekturo; Živa Kavka Gobbo, Focus, društvo za sonaraven razvoj; Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo; Apolonija Simon, slikarka in ravnateljica SŠOF Ljubljana; Živa Pečenko, krajinska arhitektka; dr. Martina Malešič, umetnostna zgodovinarka; Jelka Hudoklin, krajinska arhitektka; Gaja Trbižan, krajinska arhitektka, Društvo Pazi!Park; Tina Trampuš, krajinska arhitektka, naravovarstvenica; Kaja Flis, krajinska arhitektka; Tomislav Krnač, krajinski arhitekt; Mojca Turk, arhitektka; Vita Žlender, krajinska arhitektka; prof. dr. Tom Turk, biolog; prof. dr. Marina Dermastia, biologinja; Lev Kreft; Matej Tratnik, arhitekt; Zarja Bertoncelj; Nena Židov, muzejska svetnica; Saša Nabergoj, umetnostna zgodovinarka; Anja Zver, umetnostna zgodovinarka; Simona Žvanut, umetnostna zgodovinarka; Jerica Brečić, arheologinja; Katja Mahnič, visokošolska učiteljica; Marko Mahnič, inženir računalništva; Mojca Smolej, visokošolska učiteljica; Tone Smolej, visokošolski učitelj; Iva Hari, društvo DIVJA; Romina Pleško; Maja Dobljekar; Saša Piano, krajinska arhitektka; Eva Marn; Jakob Majdič, srednješolec; Hana Prevec, srednješolka; Nada Kirn Špolar; Srečo Kirn; Tadeja Poljanšek, prebivalka Ljubljane in redna obiskovalka tivolskega parka; Ivana Odič; Marko Odič; Zoran Odič; Mateja Tominec; Andrej Godec, učitelj kemije; Nina Dešman Vižintin, prebivalka Ljubljane; Mia Ratoša Rigler; Laura Petrin, srednješolka; Tanja Moe, srednješolka; dr. Matej Skočaj; Saša Nastran; Eva Ilič, biologinja; dr. Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej Slovenije; dr. Nada Kraševec, biologinja; Dušan Klenovšek; Katarina Česnik; Anže Kozak; Katja Šušteršič; Jasna Medved, krajinska arhitektka; Maruša Vehovar; doc. dr. Simona Strgulc Krajšek, biologinja; Nataša Pavlin, arhitektka; Nada Drnovšek; Andrej Lavrih; dr. Danilo Bevk, biolog; Marjeta Marinčič; Brigita Marko, univ. dipl. geografinja; dr. Matjaž Bedjanič, biolog
Izjave
Prof. dr. Tjaša Griessler Bulc, univ. dipl. biol., ekologinja in strokovnjakinja za sonaravne rešitve, nagrajenka Evropske komisije in programa Eureka za sonaravne rešitve, predavateljica v Združenih narodih v New Yorku na konferenci o vodah, nosilka zlate plakete Univerze v Ljubljani ter nagrade Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije za odlične dosežke v znanosti: "Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je bil ustanovljen z namenom varovanja narave. Ideja o kateremkoli množičnem dogodku v Tivoliju nam kot družbi nastavlja zrcalo, da se vanj zazremo in si odgovorimo, ali smo že dovolj zreli za spoštovanje narave in vsakega bitja v njej. Če nam ni mar, da ta dragocena bitja preženemo, preplašimo in poteptamo v enem večeru z 12.000 pari čevljev, se sprašujem, kako resnična je naša namera za doseganje trajnostnih ciljev in prilagajanja na podnebne spremembe."
Dr. Darja Matjašec, krajinska arhitektka: "V Ljubljani se odprt javni prostor prekomerno izkorišča kot vir zasebnih in javnih prihodkov. Naraščajoča komercializacija javnih prostorov omejuje njihovo svobodno rabo ter utrjuje privatizacijo javnega dobrega. Dogodki, kot je Magnificov koncert v Tivoliju, predstavljajo tudi grožnjo osnovni substanci parka, občutljivemu naravnemu ekosistemu."
Dr. Maja Simoneti, krajinska arhitektka: "Zavedanje o pomenu varstva narave za zdravo in varno prihodnost ljudi se nezadržno krepi na različnih področjih in nivojih. Nenazadnje pričakujemo sprejem EU zakona o ohranjanju narave. Raziskave in trendi kažejo, da moramo nemudoma začeti bolj skrbno presojati o rabi in upravljanju prostora, še posebno javnega. Upoštevati moramo, da so parki socialna in okoljevarstvena infrastruktura, ki je ne moremo zadovoljivo nadomestiti z nobeno drugo vrsto površin ali ureditev. Poskrbeti moramo, da množične ali celo komercialne prireditve ne povzročajo nepovratne škode in ne motijo pretirano javne rabe. Tu še nimamo dobrih izkušenj in znanja zato sta nujna res odprt multidisciplinaren in javni dialog."
Luka Šparl, magister biologije in ekologije z naravovarstvom: "Načrtovana lokacija koncerta se nahaja v osrednjem območju življenjskega prostora urbane populacije hrošča zahodnega puščavnika (Osmoderma eremita). Zaradi izjemno majhne mobilnosti hroščev je za vzdrževanje stabilne populacije ključno vzdrževanje sklenjenih sestojev starih dreves listavcev. Ključno je preventivno ravnanje, saj lahko vsaka mehanska poškodba dreves ogrozi obstoj populacije te evropsko pomembne vrste hrošča. Ohranjanje tivolske populacije je nacionalnega pomena."
Urška Jurman, KUD Obrat: "Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je že brez množičnih prireditev vse bolj obremenjen – zaradi učinkov podnebnih sprememb, novih gradenj okrog parka in na njegovih robovih, številnih dogodkov in večanja števila obiskovalcev … – zato se zmanjšujejo zmožnost narave za samoobnovo kot tudi blagodejni učinki parka na mesto in njegove prebivalce. Kultura in umetnost naj nas navdihujeta in spodbujata k spoštljivemu in občutljivemu odnosu do narave ter naravne in kulturne dediščine in ne nasprotno."
