Čeprav nismo doživeli babjega poletja, pa nam je vreme naklonilo res lepe jesenske dni. Seveda k lepim jesenskim dnem spada tudi jutranja megla, in če ji je tako všeč, da ponekod traja do poldneva, ji moramo to pač oprostiti. Dneva si ne bomo zapomnili po tem, da smo dopoldne zrli v sivino, ampak po tem, da je bilo popoldne nad nami modro nebo in kako lep je bil sončni zahod.
Vsekakor bolje kot obratno, ko je jutro lepše od popoldneva. Ljudje si pač bolj zapomnimo tisto, kar je bilo na koncu. To potrjuje že ljudski izrek Konec dober, vse dobro. In oktobra pride sončno vreme še bolj do izraza. Pisane barve listja na drevju in grmovju še dodatno zažarijo, kot da bi hotele ojačiti sončno svetlobo.{api_embed_photo_L30}721279{/api_embed_photo_L30}
Barvni kontrasti modrega neba ter lestvice toplih barv od rumene do rdeče in rjave pa vmes še nekaj zelene so nam dostopni le oktobra. Skoraj vsako leto se najde vsaj nekaj takih dni, čeprav barve niso vedno enako izrazite. A listje se ne obarva enako živo ob vsakem vremenu. Če je prezgodaj slana, začne odpadati, še preden doseže vrhunec svoje barvitosti. Tudi če je preveč deževno, ni najbolje. Listi začnejo prehitro propadati, gniti. Močan veter prav tako lahko temeljito razredči listje na drevju in potem imamo namesto živahnih barv šumeče sprehode po gozdu.
Nekatera drevesa res izstopajo po intenzivnosti jesenskih barv. A po drugi strani nam ravno naš gozd, porasel z drevesi različnih vrst, postreže s tisto pravo pisano jesenjo. Ki je kot impresionistična slika, saj je večkrat lepše videti od daleč kot od preveč blizu. Jesenski barvni izbruh je še zadnji poizkus narave, da bi nas prepričala, da je še vse v redu in da se nam ne bliža temnejši in bolj sivi del leta. Kasneje so nam svetli in toplejši dnevi bolj skopo odmerjeni, so res le prebliski, ki pa ravno zato, ker so redkejši, bolj izstopajo.
Zdi se mi, da kadar preživim takle sončen oktobrski dan zunaj na travnikih ali v gozdu, vsrkam toliko sončne svetlobe, da se mi blešči še nekaj dni zatem. Kot da bi bili ljudje prav ustvarjeni za sončno svetlobo. Kot da bi moralo skozi naše oči toliko in toliko sončne svetlobe, da se bomo dobro počutili, da nas svetloba napolni z energijo, dobro voljo, z optimizmom. Jesenske barve v sončni svetlobi nam bodo počasi bledele skozi pozno jesen in zimo kot dragocena zaloga na poti skozi temo proti novemu oknu svetlobe. Na srečo bodo vmes tudi pozimi luknje v steni temnega predora, skozi katere nas bo v kakšnem sončnem zimskem dnevu sicer šibko sonce opozorilo, da ni čisto pozabilo na nas.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
