Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) mesečno objavlja poročila o stanju čakalnih dob. A kot razkrije preverjanje na njihovi spletni strani, je bilo zadnje poročilo objavljeno 1. septembra. Pred tem so bila poročila redno za vsak mesec. Zakaj sedaj takšna zamuda, kaj se dogaja, da najbolj relevantni podatki, ki odstirajo vpogled na enega od temeljnih (sistemskih) problemov slovenskega zdravstva, zamujajo že mesece? Na NIJZ pravijo tako: "Občasno zaradi dodatnih preverjanj prihaja do manjših zamud pri objavi poročil. Poročili za oktober in november bosta objavljeni do konca tega meseca, decembrsko pa najverjetneje konec januarja 2020. Vsa poročila bodo dostopna na spletni strani NIJZ."
Dalje pravijo, da so skladno s sklepom sveta zavoda v sodelovanju z ministrstvom za zdravje začeli s preverjanjem pravilnosti podatkov iz čakalnih seznamov izvajalcev zdravstvene dejavnosti, javnih zdravstvenih zavodov, in njihove usklajenosti s podatki v centralnem sistemu eNaročanje: "To pomeni, da preverjamo posamezne čakalne sezname za izbrane storitve pri različnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti, in sicer tudi z obiski posameznih izvajalcev. Pri tem sodelujemo z izvajalci zdravstvene dejavnosti in njihovimi ponudniki informacijskih rešitev ter vzdrževalci centralne aplikacije. Preverjanje podatkov pomeni dvig kvalitete podatkov in zajema podatkov v sistemu eNaročanje." Podatkov, kaj se ta trenutek dogaja s čakalnimi dobami, ali se more spet podaljšujejo, kot prihajajo nekatere neuradne informacije iz zdravstva, niso posredovali.
Natančne podatke, kako je s čakalnimi dobami, so nam posredovali iz UKC Maribor. Podatke objavljamo v tabeli.
"Dodaten razlog za večji priliv pacientov je staranje prebivalstva, ki prinaša daljše ležalne dobo obolelih in občutno rast poškodb, značilnih za starejše osebe (denimo poškodovanih kolkov)"
10-milijonski aneks tri
Vlada Marjana Šarca je aneks tri k splošnemu dogovoru sprejela konec oktobra, z njim želijo skrajševati čakalne dobe tam, kjer so najdaljše. Tako bodo izvajalci dobili plačanega do 15 odstotkov več opravljenega programa na teh področjih - gre za določene operacije in tudi specialistično-ambulantne storitve. Aneks je "težak" 10 milijonov evrov. Nekatere bolnišnice bodo na račun povečanega obsega dela v okviru aneksa tri k splošnemu dogovoru prišle tudi do več kot milijona evrov. Tako bodo ponekod lahko delali tudi popoldne in ob vikendih. Bolnišnice sicer opozarjajo, da bodo na ta način dejansko prejele plačilo tudi za nekatere storitve, ki jih dodatno opravijo med letom, pa zanje niso plačane.
Kaj pričakujejo v drugih bolnišnicah
Kot je pisala Slovenska tiskovna agencija, v Splošni bolnišnici Celje programa ne povečujejo in ga izvajajo z enakim tempom kot sicer. Kljub temu ob koncu leta pričakujejo 900.000 evrov dodatnega denarja, od tega okoli 670.000 evrov na račun operacij ven in arterij. V ptujski bolnišnici opozarjajo, da v tako kratkem času glede na razpoložljive resurse veliko ne bodo mogli narediti. Več opravljenih storitev pričakujejo na področju radiologije, pri ostalih programih pa se bo nadaljevalo delo skladno s potrebami in bodo plan tako ali tako presegli za pet odstotkov. V Slovenj Gradcu opozarjajo, da je tudi sicer vprašljivo, koliko dodatnega programa bodo dobili plačanega. Napovedujejo sicer, da bodo opravili več operacij na ožilju, krčnih žil, endoprotez kolka, operacij kile in operacij morbidne debelosti, pri čemer bodo presegli celo dodatni program. Kljub temu pa dodatnega denarja ne bodo prejeli, če ne bi v celoti opravili akutnih bolnišničnih obravnav, so opozorili.
