"Kako naj plačam najemnino s 150 evri?"

Skorajda čez noč je zamrlo študentsko življenje v klasični obliki, kot so ga do sedaj poznali mladi. Zaradi zaprtja fakultet, študentskih domov, javnega potniškega prometa, restavracij, ki so ponujale topel obrok na študentski bon, in ne nazadnje tudi številnih gospodarskih, obrtnih in gostinskih obratov so mnogi študentje ostali brez dela, brez dohodka, s katerim so se do zdaj preživljali.
Ti študentje, ki ne koristijo, kot sami povedo, "nastanitve v hotelu mama", ker tovrstne možnosti nimajo, se tako spopadajo z mnogimi finančnimi bremeni, zlasti pa ne vedo, kako bodo poravnali najemnino za svoje bivališče (v katerem morda sedaj niti ne bivajo). Nekateri najemodajalci, situaciji navkljub, oproščajo najemnike plačila mesečne najemnine, spet drugi te možnosti (še) nimajo. Četudi je vlada v preteklih dneh odločila, da bo vsak redni študent s stalnim prebivališčem v Sloveniji do 30. aprila prejel enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov neto, ta mnogim študentom ne zadostuje, zato je glas študentov v socialni stiski še glasnejši. In kot so zapisali na Inštitutu 8. marec, se mladi sprašujejo: "Kako naj plačam 3-krat 400 evrov najemnine z 1-krat 150 evrov?"

"Če ni, še vojska ne vzame"

"Najemodajalci smo lahko zelo hitro spoznali, da ne moremo pričakovati plačila od svojih najemnikov, še posebno, če gre za študente, ki so čez noč ostali brez dela, ker jim delodajalci niso bili dolžni dati nobenih nadomestil," pripoveduje najemodajalka enega izmed študentskih stanovanj v Ljubljani, ki ima tudi sama hčerki podnajemnici, ena najema stanovanje v Mariboru, druga v Ljubljani. Ker so se njuni najemodajalci odrekli najemnini za april, je to storila še sama in kot pravi: "Če ni, še vojska ne vzame."
"Študentje v tej situaciji nimajo niti za hrano, kako naj potem plačajo najemnino," nadaljuje. "Sama nimam zaposlitve, imam slab hektar zemlje, na katerem pridelujem zelenjavo. Zdaj pri meni živita še hči in njen fant, ki sta izgubila študentsko delo. Hrano bomo nekako spravili skupaj, za položnice si bom sposodila. Zato ne morem razumeti tistih ljudi, ki po družabnih omrežjih bentijo, pljuvajo in krivijo vlado, fantazirajo o teorijah zarote, zahtevajo in grozijo, ničemur pa se ne želijo odpovedati," z nami deli najemodajalka še lastno stisko.
"Po podatkih raziskave Evroštudent si dve tretjini slovenskih študentov s študentskim delom krijeta osnovne življenjske stroške, kar tretjina pa z zaslužkom pomaga tudi drugim, na primer svojim staršem," opozarjajo v stranki Levica, kjer predlagajo za zaposlene študente enako rešitev kot za delavce na čakanju - država naj jim izplača nadomestilo v višini 80 odstotkov njihovega povprečnega mesečnega zaslužka v tem študijskem letu pred nastopom epidemije.
Kot povedo na Študentskem servisu Alt, se je ponudba študentskih del pri njih v zadnjem mesecu zmanjšala kar za 99 odstotkov, pri čemer ostaja le še nekaj ponudb za delo od doma ter pomoč v prehrambnih trgovinah in večjih skladiščih. Za zdaj je za takšna dela urna postavka mnogo višja kot pred epidemijo, a na študentskem servisu kljub temu napovedujejo do 60-odstotni upad ponudbe dela za študente v prvih mesecih po ukinitvi izrednih razmer.
Da so slabo zaščiteno skupino prekarnih delavcev delodajalci najprej in najbolj številno odpustili, pove Nika Nigic, strokovnjakinja s področja kadriranja. Študentom namreč ne pripada odpravnina, nimajo odpovednega rok, odpuščeni so lahko praktično kadarkoli. "Gostinstvo, ki ga v Sloveniji že nekaj let ženejo študenti, je eden izmed prvih sektorjev, ki je prenehal delati," pojasnjuje sogovornica in ocenjuje, da je 150 evrov premajhen znesek za izpad večmesečnega dohodka.

Ko mu banka oprosti kredit, bo poklical najemnika

V popularni facebook skupini Stanovanjce, stanovanjce, kje si? najemodajalci in najemojemalci te dni delijo izkušnje z odpuščanjem mesečne najemnine za študente. Veliko najemodajalcev je stisko študentov razumelo, nekateri najemodajalci so najemnine celo zvišali za več kot 100 evrov, oglasili pa so se tudi najemodajalci, ki si oprostitve najemnine ne morejo privoščiti. "Z veseljem bi znižal najemnino ali pa celo zastonj oddal stanovanje v kriznih mesecih, vendar če ne dobim najemnine, ne morem plačevati stanovanjskega kredita in mi banka vzame stanovanje," v skupini pojasni eden izmed najemodajalcev.
"Situacija je predvsem enoznačna. Vlada se mora zavedati, da ne potrebujejo vsi študentje pomoči v znesku 150 evrov. Za nekatere, ki svojega študija ne plačujejo sami, je ta znesek zgolj bonus, za nekatere pa ne pokrije niti nakupa osnovnih prehrambenih izdelkov. Treba bi bilo ustvariti vsaj minimalni kriterij, kdo pomoč potrebuje in kdo ne," pravi študentka, ki študira in dela v dveh podjetjih v Ljubljani. Trenutno je v obeh podjetjih - turističnem in kulturnem - na čakanju, delodajalca pa sta ji že povedala, da njena pomoč v prvih mesecih po epidemiji ne bo potrebna, saj bodo takrat na vrsti praktikanti.