Kako smo čez noč odmislili epidemijo in je glavna tema pogovorov, objav in skrbi postala vojna v Ukrajini

Število dnevno okuženih s covidom-19 še naprej upada. V sredo je bilo potrjenih 1823 primerov, po ocenah NIJZ pa je več kot 30.000 aktivnih primerov okužb. Na navadnih oddelkih v bolnišnicah se zdravi 229 bolnikov, na oddelkih intenzivne nege pa 78. Še naprej vsak dan nekaj bolnikov boj s covidom izgubi. V sredo jih je za posledicami covida umrlo deset.

"Covid ni izginil. Res se stanje izboljšuje, a covid je še vedno tukaj," je dejala Mateja Logar, vodja svetovalne skupine za covid, ki se še vedno redno sestaja. "Sicer ne več na dnevni bazi, ampak imamo sestanke le ob ponedeljkih," doda. Tudi v UKC Maribor še vedno zdravijo okoli 90 pacientov, od tega jih je 18 na intenzivni negi. "Zaprli smo eno intenzivno enoto, a covidne bolnike še vedno imamo. Ves čas se prilagajamo. Ko se covidne postelje praznijo, se lahko bolj osredotočamo na druge bolnike," pravi strokovni direktor UKC Matjaž Vogrin.

Zamenjala se je le prioriteta

Četudi je bolnikov vsak dan manj, ni izginila niti bolezen, kaj šele njene posledice. Med nami so še vedno taki, ki se v bolnišnicah s covidom borijo, taki, ki imajo težave zaradi dolgoročnih zdravstvenih posledic po bolezni, pa seveda tudi tisti, ki zaradi čakalnih dob, nastalih v preteklih mesecih, še vedno ne morejo do zdravnika ali zdravstvenega posega. Razpisa ministrstva za skrajševanje čakalnih dob namreč še ni. Tukaj so še duševne in socialne stiske pa tudi zaostanki šolarjev v znanju. Ob tem imajo kljub sprostitvi večine ukrepov nekateri še vedno vsakodnevno težave ob dokazovanju izpolnjevanja pogoja PCT. Številnim namreč QR-kode ob prehodu meja ali pri obisku zdravnika ne delujejo. Tukaj so zapleti glede prebolevnikov, katerih bolezen je bila potrjena le s hitrim testom, in tistih, ki so cepljeni samo dvakrat. A kljub temu se je vsa pozornost v samo enem dnevu skoncentrirala okoli vojne v Ukrajini. Zdi se, kot da je covidna kriza, s katero smo se tako mediji kot odločevalci pa tudi vsi državljani ukvarjali dve leti, izginila čez noč.

"Tukaj gre za prioritete," razlaga dr. Željko Ćurić, psihiater, komunikolog in zdravnik, ki je imel bližnji stik tudi z vojno. Med hrvaško vojno je bil namreč zdravnik na fronti in svetovalec za talce in posiljene ženske. "Človeška psiha je narejena tako, da se osredotoči na to, kar je v danem trenutku prioriteta, in temu pripiše večji pomen. Covid seveda ni izginil, ampak to, kar se trenutno dogaja v Ukrajini, je korono potisnilo v ozadje," doda. "Trenutno se pač ukvarjamo s tem, kar se dogaja. Morebitni jedrski napad bi lahko ogrozil vse. Ljudje so pač najbolj pozorni na to, kar jim je v danem trenutku najbolj pomembno ali zanimivo. Prvo velja v primeru krize, drugo v primeru marketinga," nadaljuje Ćurić. A to vseh ljudi ne zadene enako. Kot pravi, nekateri covida sploh niso dojemali ali vanj niso verjeli, drugi so bili zelo prizadeti, zato so tudi učinki teh dogodkov na ljudi različni. Pravi, da je podobno zdaj glede vojne. "Eni sploh ne vedo, da je v Ukrajini vojna, drugi so doživeli šok ali celo travmo. Zagotovo bodo ti dogodki prinesli več travmatiziranih ljudi, po drugi strani, pa smo narejeni tako, da hitro postanemo rezistentni. Prvih deset žrtev se nam zdi ogromno, ko pridemo na deset tisoč, pa to za večino postane statistika. To je človekov obrambni mehanizem," je še dejal. Dodal je, da je doživljanj začetkov te krize toliko, kot je ljudi. Eni so zgroženi, drugi žalostni, tretji jezni, četrti se s tem sploh ne ukvarjajo.

Vojna prevzela klike in gledanost

Manj prostora za epidemijo je zdaj tudi v medijih, hkrati pa so te vsebine tudi manj klikane. "A vprašanje je, kaj je bilo prej – kura ali jajce," razmišlja Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo na ljubljanski fakulteti za družbene vede. Pravi namreč, da morda res ljudje zdaj manj klikajo covidne teme, a je tu pomembno tudi to, kam so te teme v medijih umeščene. Na naslovnicah jih namreč ni več. "Jih torej ni, ker jih ljudje več ne spremljajo, ali jih ne spremljajo zato, ker jih na prvih straneh ni več," se sprašuje.

Milosavljević za tako hiter preskok pozornosti vidi tri razloge. "Prvi je ta, da je večina medijev popolnoma sledila vladni paradigmi, da covid ni več problem. To se je zgodilo še pred napadom Rusije na Ukrajino, ko je vlada čez noč odpravila praktično vse ukrepe in covid odmislila. Večina medijev do tega ni bila kritična. Zgodila se je podzavestna hegemonija, kar pomeni, da če nekaj ni problem za vladajoči krog, potem ni problem za nikogar. Čeprav so bili prej mediji do ukrepov kritični, do sproščanja niso bili in so povsem sledili vladi," razlaga. Drugi moment, ki opisuje to spremembo fokusa, je radikalnost. Milosavljević pravi, da je nenavadno, da se je ta pozornost preusmerila čez noč. "Takoj ko se je odpravila večina ukrepov, se je zgodil tudi medijski rez, ko covid ni bil več glavna tema." Tretji vidik, ki je dosegel to, da ne le, da covid ni bil več glavna tema, ampak to, da sploh ni več tema, pa je vojna. "Vojna je zaradi pomembnosti prevzela medijski prostor in zato številni na covid sploh ne pomislijo več. Ko pridejo tako velike zgodbe, se na manjše pogosto pozabi," nadaljuje. Kot tipičen primer iz preteklosti navede teroristični napad 11. septembra. "Takrat je glavna piarovka britanske vlade vsem ministrstvom sporočila, naj objavijo vsa neugodna sporočila za javnost in podatke, češ da zdaj mediji na to niso pozorni. Ta njen dopis je kasneje prišel v javnost, in svetovalka je morala odstopiti. Povedno je to, kako je mogoče velike dogodke izkoristiti za to, da se izpeljejo kakšni drugi projekti, in to mimo oči javnosti."