Na politični tržnici sta se minuli vikend pojavili novi stranki. To ne bi bilo nič posebnega, saj imamo v Sloveniji že 85 drugih političnih strank, medtem ko javnost pozna le tiste, ki so v parlamentu. Toda najnovejši stranki, ki dopolnjujeta pisano politično ponudbo, sta nastali iz civilnodružbenih gibanj, ki so v minulem letu pomembno opozorila nase in tudi krojila življenje Slovencev. Stranko ReSET so ustanovili člani Sindikata delavcev migrantov. Ti so v preteklem letu pod vodstvom Martina Ivca, ki je postal predsednik stranke, opozorili s prizadevanji za pravice in davčne odpustke za dnevne migrante. Ivec si je lani za svoje aktivnosti priboril tudi naslov Večerova osebnost Štajerske.
Drugi novi politični obraz pa je veliko bolj prepoznaven. Predsednik stranke Glas za otroke in družine (Glas) je postal Aleš Primc, uslužbenec agencije za kmetijske trge, nekdanji član SLS in prvi obraz protestnikov, ki so pred sodiščem zahtevali izpustitev Janeza Janše iz zapora na Dobu. Še bolj se je javno izpostavil v referendumski kampanji o družinskem zakoniku, iz katere je izšel kot zmagovalec, saj je volilno telo v večji meri sledilo njegovim idejo o tem, da istospolni pari ne smejo biti izenačeni v pravicah z raznospolnimi.
Analitiki: Primc najbolj konkurira NSi
Sploh za Primčevo stranko Glas se domneva, da gre za politični satelit SDS, ki naj bi na eni strani pomagal nabirati glasove desnih volivcev, hkrati pa "krasti" volivce politični konkurenci na desnici, zlasti NSi. Politični analitik dr. Alem Maksuti iz Inštituta za politični menedžment (IPM) je prepričan, da vzpostavitev nove stranke na desnici ne more potekati neusklajeno z Janšo, za katerega je raziskava, ki so jo na IPM izvedli novembra 2016, pokazala, da ga podpirajo volivci s tradicionalnimi vrednotami oziroma volivci, ki živijo skladno z načeli ustaljenih običajev svoje družine in vere. Maksuti meni, da se je Janša za tako potezo odločil, ker novo stranko vidi kot alternativo drugim desnosredinskim strankam in potencialnega koalicijskega partnerja, če bi se stranka prebila v državni zbor. "SDS ne bo utrpela nobene škode, kar bo po mojem mnenju v prihodnje vidno tudi v retoriki Primca, ki bo ostal zvest sledilec politike Janše," meni Maksuti.
Toda kot nas opozori Andraž Zorko iz agencije Valicon, ki se ukvarja z merjenjem javnega mnenja, še ni nobenih raziskav, ki bi dale odgovor na vprašanje, koga bo zažiral Primc. "So le špekulacije, da bo jemal bodisi NSi bodisi SDS. Treba bo še malo počakati in še marsikaj bo moral povedati, da se bodo na podlagi tega oblikovale preference, ki bi jih lahko raziskave zajele," pravi Zorko.
Pred dobrim letom dni je sicer Portal Plus objavil izsledke agencije Episcenter, ki so nakazali, da bi utegnil Primc (če bi neposredno po referendumu o družinskem zakoniku ustanovil stranko) največ glasov odnesti Janševi SDS. Vendar urednik Portala Plus, publicist Dejan Steinbuch, danes podobno kot Maksuti meni, da Primc v resnici ne konkurira Janši, pač pa NSi. "Dovolj bo, da jim prepolovi podporo, pa bo NSi ponovno zunajparlamentarna," ocenjuje. Hkrati vidi za NSi konkurenco na desnici kot priložnost, da se konsolidira kot zmerna desnosredinska stranka, primerljiva z nemško CDU Angele Merkel. "Primc je torej neke vrste naravni korektiv za NSi, še posebej, če bo v predvolilni kampanji igral na domoljubje, krščansko Evropo oziroma se posluževal protimigrantske in islamofobične retorike. Samo v tem delu vidim verjetnost, da bi nekaj malega podpore odškrtnil SDS," še dodaja Steinbuch.
{embed_media_left2}110788{/embed_media_left2}
ReSET naj se ideološko profilira
Če je za Primčev Glas povsem jasno, da temelji na izrazito konzervativnih vrednotah, je v zvezi z ReSET jasno le, da so jo ustanovili člani Sindikata delavcev migrantov in da utegne program temeljiti na prizadevanjih za drugačno davčno politiko. Jasnih stališč do dilem slovenske družbe še nimajo oblikovanih in, kot pravi predsednik Ivec, jih bodo oblikovali po principu neposredne demokracije: "Noben predlog se zato ne more dodajati v program, če ni pred tem bil potrjen z glasovanjem članov stranke." Prepričani so, da v Sloveniji prevladujejo "poštenost, zdrav razum in logika". "Ne vem, kako razmišljajo levi ali desni. Vem, kaj je prav. In tako po mojem razmišlja večina ljudi," poudarja Ivec.
Dr. Maksuti iz IPM razume iniciativo ReSET kot reakcijo na probleme, ki so vidni v slovenski in širši evropski družbi: povečevanje socialnih razlik, prekarnost, vzpon nacionalizma itd. "Bojim se, da stranka ReSET ne predstavlja politične alternativne, ki bi te probleme reševala. Prvi napačen korak je teza o preseganju ideoloških delitev," pravi Maksuti. Opozarja, da ni stvar izbire, ali je neka stranka "leva" ali "desna", temveč rezultat seštevka političnih stališč do družbenopolitičnih vprašanj. Da lažje najdejo svoj položaj v političnem prostoru, bi jim svetoval, naj zavzamejo stališče do treh vprašanj: privatizacija v zdravstvu, odnos do istospolnih porok in stališče do NOB. Stališča do teh vprašanj bodo namreč zanje nujna, če bo stranka želela postati relevanten politični akter v slovenskem političnem prostoru. Steinbuch pa meni, da angažma ReSET na nacionalnih volitvah ne more prinesti rezultatov. "Na njihovem mestu bi se bolj osredotočil na lokalne volitve, obenem pa s svojim programom poskušal pridobiti podporo katere izmed etabliranih političnih strank."
{embed_media_left2}110824{/embed_media_left2}
