Luka Mlakar
Medtem ko manj kot mesec dni na vrhu lestvic javnomnenjskih anket s praktično zanemarljivo razliko kraljujeta največja vladna stranka SDS pod vodstvom Janeza Janše in zunajparlamentarna stranka Gibanje Svoboda, ki jo vodi Robert Golob, se napeta tekma za glasove obeta tudi okoli štiriodstotnega parlamentarnega praga. Glede na zadnjo javnomnenjsko anketo Ninamedie za Večer ima gibanje Povežimo Slovenijo (PoS) 3,3 odstotka podpore, SAB pa tri. Sledijo Resni.ca (1,9 odstotka), Naša dežela (1,3 odstotka) in Pirati (en odstotek), medtem ko stranke, kot so Vesna, SNS in Desus, z manj kot odstotkom podpore nimajo večjih možnosti za uvrstitev v državni zbor. Zadnja javnomnenjska anketa Mediane za Pop TV je pokazala le še večjo gnečo pod mejo štirih odstotkov. Pod parlamentarnim pragom so tako med drugim pristali LMŠ (3,8 odstotka), Desus (2,8 odstotka), SAB (2,7 odstotka), Pirati (2,4 odstotka), Resni.ca (2,3 odstotka), PoS (1,9 odstotka), Naša dežela (1,9 odstotka) in SNS (1,9 odstotka).
Polovica ljudi se odloči v zadnjem mesecu
Direktorica Mediane Janja Božič Marolt pojasnjuje, da je bila njihova zadnja raziskava opravljena na reprezentativnem vzorcu volilnih upravičencev in ne volivcev oziroma tistih, ki bodo dejansko šli na volitve: "To pomeni, da iz teh rezultatov še ne moremo potegniti vzporednic s štirimi odstotki. Če bi upoštevali samo volivce, bi bila razmerja drugačna." Po njenih navedbah so sicer v igri za preboj v parlament nekatere od strank, ki uživajo okoli dva odstotka podpore volilnih upravičencev: "Dejstvo je, da se 50 odstotkov ljudi šele v zadnjem mesecu odloči, koga bodo volili, zato bi bilo danes sklepati o tem preuranjeno. Ne moremo reči, da je stranka, ki ima 2,9 odstotka podpore, bistveno boljša od tiste z 1,9-odstotno podporo. Interval zaupanja je takšen, da so vse stranke, ki so okoli dveh odstotkov, približno v enakem položaju." Če do volitev 24. aprila ne bo velikih preobratov, lahko sklepamo, da imajo SDS, Gibanje Svoboda, SD, NSi in Levica tako rekoč že "preluknjane" vstopnice za parlament, pravi Božič Maroltova: "Trdno podporo imajo predvsem SDS, SD, Levica in SAB, pri vseh ostalih strankah je fluidna. Če bi se volitev udeležili le tisti, ki so se jih do zdaj, bi SDS dobila značilno več glasov, prav tako NSi in SD. Če pa bi prišli volit tisti, ki zatrjujejo, da bodo letos prišli na volitve, bi pa poleg prej naštetih pridobili tudi Gibanje Svoboda, Naša dežela in Resni.ca."
Da se je uradna predvolilna kampanja, ki lahko prinese različne preobrate, podtikanja in obtožbe, komajda začela, opozarja tudi Nikola Damjanić iz Ninamedie. "To, kar zdaj zaznavajo ankete, je trenutno razpoloženje. Za kakšen odstotek so seveda možna tudi odstopanja, vendar ne drastična. Stranke, ki imajo v tem trenutku 1,9 odstotka podpore, imajo skromne možnosti, da bodo na volitvah prišle v parlament. Pri tistih, ki imajo okoli tri odstotke podpore, pa je možno eno ali drugo, ker še ne vemo, s čim bo postregla kampanja," pravi Damjanić. Na zgornjem robu uvrstitve v državni zbor sta po njegovih besedah SAB in PoS, medtem ko Naši deželi in Resni.ci za zdaj ne kaže, da bi lahko zbrali dovoljšen delež podpore. "Koliko bodo lahko dvignili svoje rejtinge med kampanjo, je veliko vprašanje," poudarja Damjanić. Ob tem opozarja, da javnomnenjske ankete ne morejo zajeti določene mikrostrukture strank: "Mi ne operiramo z imeni kandidatov po volilnih enotah in okrajih. Če v nekem okraju na listi neke stranke kandidira zelo močen kandidat, bo dvignil rejting, na koncu pa je to lahko majhen korak k uvrstitvi stranke v parlament."
Ključni TV-soočenja in teren
Pomembno vlogo pri tem, katere stranke se bodo borile za vstop v parlament, bodo imela tudi televizijska soočenja. Na podlagi prepričljivosti voditeljev strank na televizijskih soočenjih se v Sloveniji odloča tretjina volivcev, razlaga nekdanji poslanec SDS Ivo Hvalica. "Zadeve so dokaj jasne. Desus, verjetno tudi SNS, mogoče celo SAB nimajo velikih možnosti," poudarja Hvalica, ki računa, da se lahko v državni zbor prebije PoS. Nekdanji generalni sekretar LDS in Zaresa Bogdan Biščak pričakuje, da se bosta na levici za uvrstitev v državni zbor borili le LMŠ in SAB, na desnici pa ima največ možnosti za to PoS. "Za Aleksandro Pivec pa po teh stanovanjskih zgodbah verjetno ni nobene možnosti," glede potenciala Naše dežele dodaja Biščak, ki sicer v kampanji kot ključna izpostavlja predvolilna soočenja. "Kar se tega tiče, bosta Alenka Bratušek in Marjan Šarec prej nekaj pridobila, kot pa izgubila, pri gibanju Povežimo Slovenijo pa je zelo pomembno, koga bodo pošiljali na soočenja. Ljudem, ki imajo dober imidž, ne dajejo prednosti, prej obratno," ocenjuje Biščak. Nekdanji finančni minister in podpredsednik Državljanske liste Janez Šušteršič največ možnosti za preboj v parlament pripisuje PoS in LMŠ: "A že za Šarca ne verjamem. Mislim, da bosta z Bratuškovo ostala izven parlamenta." Manjše stranke lahko po njegovih besedah več kot na soočenjih naredijo na terenu, zato dopušča možnost za uspeh PoS. Šušteršič ob tem ocenjuje, da bo na soočenjih glasove izgubljal predvsem Golob: "Ti glasovi se bodo razporedili po strankah, ki bodo na koncu pristale na dveh ali treh odstotkih in se tako ne bodo uvrstile v parlament."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
