Helena Ponudič
Evroposlanci Franc Bogovič, Tanja Fajon in Milan Zver bodo v tem mandatu ohranili že preverjeno ekipo. Bogovič bo v Bruslju še naprej delal z Juretom Bizjakom in Adamom Mouchtarjem, v bruseljski pisarni Fajonove ostajata Jure Tanko in Špela Han, z Zverom Petra Škrinjar in Peter Šuhel. Z Ljudmilo Novak bo ponovno Robert Velikonja, ki je z njo delal že v mandatu 2004-2009 (ob njem bo njen pisarniški sodelavec še na novo zaposleni Matic Cvelbar).
V slovenski pisarni bo Fajonovi pomagala Maja Kezunovič Krašek, Zveru Polona Kek, Novakovi Mojca Stoschitzky, Bogoviču pa Lejla Kogej in Jure Osredkar.
"V tem trenutku ima pogodbo samo Elma Oručević, drugi bodo zaposleni predvidoma s septembrom," pojasnjuje sestavo ekipe Irena Joveva, katere sodelavca bosta najverjetneje Žana Špegel in Rok Lesar v tujini in Jasna Ružicki doma. Klemen Grošelj lokalnega asistenta za zdaj še nima, v Bruslju bo z njim gotovo delal Antonino Arlacchi, medtem ko Klemen Vitkovič te dni še čaka na akreditacijo.
Večina bo v svojih kabinetih zaposlovala mlajše. "Redno imam vrata odprta tudi za pripravnike, vrsta je dolga in priložnost skušamo nuditi čim več mladim. Ob rednih zaposlitvah imam v ekipi običajno tudi pripravnika," pove Fajonova. Za zdaj so skrivnost še sodelavci Milana Brgleza in Romane Tomc, ki bo kabinet dokončno vzpostavila šele jeseni.
24.943 evrov je zgornja meja mesečnega proračuna kabineta
Ob koncih tedna domov
Zver, Bogovič in Novakova so stanovanje v Bruslju že najeli, mnogi ga še iščejo. Tudi drugi poslanci se bodo v Bruselj in Strasbourg vozili ali leteli, medtem ko se bodo ob koncu tedna vračali domov. "Izvolili so me ljudje, zato je prav, da skušam, tudi z obiski na terenu in pogovori z ljudmi, odpravljati težave ljudi," pove Brglez. Da želita ostati v stiku z dogajanjem v domovini in v njej aktivno delovati, pojasnita tudi Joveva in Grošelj, ki še ocenjuje, da bo tako "lažje zagovarjal stališča in pričakovanja volivcev".
Najvišja meja mesečnega proračuna kabineta je 24.943 evra, pri čemer je poraba zneska pogojena s številom asistentov in njihovimi plačami. Kot zatrdi Grošelj, se sredstva, če niso porabljena, vrnejo v proračun EP. Fajonova pojasni, da poraba zajema vse zaposlitvene pogodbe z nujnimi socialnimi in zdravstvenimi prispevki, prav tako za morebitne poti pomočnikov, posebej v Strasbourg. "Poslanci zneska ne dobimo na svoje račune, to izplačuje parlament," dodaja Joveva.
Eni bodo razkrivali porabo, drugi so zadržani
Pa bodo poslanci celotno porabo, račune, tudi javno objavljali? "Na spletni strani bom redno objavljala, koliko denarja sem porabila za kaj. Vodeno bo ločeno računovodstvo za te izdatke, s kolegom Grošljem bova najverjetneje izvajala tudi redno letno revizijo glede porabe tega pavšala in tudi to poročilo potem objavila vsak na svoji spletni strani," se zaveže Joveva. Da je že večkrat javno zagovarjala nujnost transparentnosti porabe sredstev, a tega večina v EP ni podprla, pove Fajonova, ki pravi, da nima težav z razkrivanjem porabe in jo objavlja na spletni strani.
"Vedno sem zagovarjal transparentnost," je odločen tudi Brglez, a Bogovič ob tem izpostavi dilemo varovanja osebnih podatkov tretjih oseb. "Ne gre samo za osnovno integriteto in zasebnost poslanca, temveč je zaradi narave dela in namenske porabe sredstev ob razkritju vprašljivo tudi varovanje zasebnosti drugih. Zato bom tudi v tem mandatu spoštoval odločitev Evropskega sodišča v zvezi s tem, seveda pa imajo finančne službe EP pravico kadarkoli od mene zahtevati račune za upravičenost porabe, sicer bi moral denar vrniti," argumentira svojo odločitev.
