Kdo so visoki gosti, ki prihajajo na Blejski strateški forum?

Solidarnost za globalno varnost je slogan letošnjega, že 18. Blejskega strateškega foruma (BSF), ki se prične danes. V to so organizatorje prisilile katastrofalne poplave, ki so Slovenijo prizadele v začetku avgusta. V zadnjem trenutku so temu prilagodili program, ki je že bil sestavljen, je pred pričetkom foruma dejal generalni sekretar BSF Peter Grk.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon pravi, da bodo v ospredju trije S-ji (v angleščini) - solidarnost, trajnost in varnost. "Po poplavah smo bili v dilemi, kako se lotiti organizacije foruma, a odločili smo se, da ga želimo obarvati z dobrodelno noto. Ob različnih razpravah se bomo pogovarjali tudi, kako na globalni ravni preprečiti katastrofalne vremenske posledice. Zbirali bomo tudi prostovoljne solidarnostne prispevke, ki bodo šli v sklad, ustanovljen z interventnim zakonom," je pojasnila. Premier Robert Golob bo predstavnike gospodarstva gostil na dobrodelni večerji, predsednica republike Nataša Pirc Musar pa bo priredila dobrodelni koncert. V luči trajnosti, ki je letos ena ključnih točk foruma, so se povezali s Slovenskimi železnicami, ki bodo udeležencem nudile prevoz iz Ljubljane do Bleda oziroma Lesc z vlakom.

Slovenija kot verodostojni partner v globalnem kontekstu

Govora bo tudi o slovenskem članstvu v Varnostnem svetu Združenih narodov. Ministrica Tanja Fajon je pojasnila, da Slovenija oktobra prevzema opazovalni status, zato to odraža nabor gostov, ki pridejo na Bled: "Gosti pridejo tudi s celin, ki prej na BSF niso sodelovale. To kaže, da se je naša zunanja politika v zadnjem letu odprla tudi v druge dele sveta. Veseli me, da pride južnokorejski zunanji minister. Posegamo v dele sveta, ki niso naši tradicionalni sogovorniki. Kot država postajamo zanimivi, saj vstopamo v varnostni svet in smo blizu regije Zahodnega Balkana. Govorili bomo tudi, kako pospešiti in pomagati tem državam na čimprejšnji poti v EU, tudi v kontekstu vojne v Ukrajini. Veliko bo zanimivih sogovornikov. Slovenija dobro pozna regijo in si prizadeva za mir in stabilnost - ne le v zahodnobalkanski regiji, temveč tudi za končanje vojne v Ukrajini. Skušali bomo biti verodostojen partner med državami v globalnem kontekstu." Zaradi poplav so se letos odpovedali družabnim aktivnostim na BSF. "Fokusirali se bomo na vsebinske razprave. Bo pa vseeno dovolj prostora, da se bodo udeleženci pogovarjali," je dejala Fajon.

Predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen letos na Bled ne bo, najvišji predstavnik Bruslja bo predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Poleg premierja Goloba bodo prisotni še premier Črne gore Dritan Abazović, Bolgarije Nikolai Denkov, Severne Makedonije Dimitar Kovačevski, Kosova Albin Kurti, Hrvaške Andrej Plenković, Albanije Edi Rama in predsednica sveta ministrov Bosne in Hercegovine Borjana Krišto. Povabljena sta bila tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić in premierka Ana Brnabić, a se na povabilo nista odzvala oziroma organizatorji v petek še niso vedeli, ali bo Brnabićeva prišla. Bo pa prisoten podpredsednik srbske vlade in zunanji minister Ivica Dačić. Poleg njega bo prisotnih še 13 zunanjih ministrov. Poleg predsednice Nataše Pirc Musar prideta še predsednici Moldavije Maia Sandu in Grčije Katerina Sakellaropoulou.

Začenja pa letos BSF novo poglavje. Preoblikoval se bo v celoletno platformo. "Dogodki in konference bodo v prihodnje v sklopu BSF potekali celo leto. Delali bomo tudi analize o najpomembnejših izzivih, ki so pred globalno skupnostjo. Ponudili bomo predloge, kako bi te izzive reševali. Bolj se bomo letos tudi osredotočili na kvaliteto prispevkov, da dobimo nove ideje, ki bodo predstavljale mehko moč slovenske zunanje politike," je o novostih dejal Peter Grk.

BSF pripomore k boljšemu medsebojnemu razumevanju

Kakšen pomen v mednarodnem kontekstu pa ima BSF? Ana Bojinović Fenko s katedre za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede meni, da je BSF pomemben pri krepitvi prepoznavnosti in pozitivnega ugleda Slovenije v mednarodnem prostoru: "Forum razumem kot ključno sredstvo javne diplomacije, ki ga je Slovenija razvila do te mere, da enkrat letno zagotovo pomeni regionalno stičišče mednarodne politike." Sogovornica meni, da so izbrane teme letos zagotovo najbolj aktualna agenda, ki jo trenutno obravnavajo evropske mednarodne vladne organizacije. Takšnega nabora vsebin in gostov pred desetimi leti dogodek ni zmogel ponuditi, še meni Ana Bojinović Fenko. "Dogodek pripomore k boljšemu medsebojnemu razumevanju pri analiziranju najaktualnejših evropskih problemov in iskanju kolektivnih rešitev. Še posebno zato, ker kot srečanje oblikovalcev nacionalnih in mednarodnih politik, gospodarstvenikov, strokovnjakov in voditeljev civilnodružbenih organizacij ponudi možnost za vključujoč dialog in celotno obravnavo omenjenih izzivov," pojasni.

Kot pomanjkljivost izpostavlja pomanjkanje jasnega izraza nacionalnega interesa Republike Slovenije, "razen podpore vključevanju držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo na dogodkih do zdaj ni bilo mogoče prepoznati jasnih in stalnih zunanjepolitičnih ciljev. Tudi če je cilj države krepitev prepoznavnosti in pozitivnega ugleda, Slovenija žal ni niti dovolj stara niti zgodovinsko središčna in ne dovolj bogata, da bi lahko svojo zunanjo politiko omejila samo na prispevanje h globalnemu skupnemu dobremu. Vsekakor še obstaja prostor, da se Blejski strateški forum dodela iz dobrega v odlično sredstvo zunanje politike," komentar sklene profesorica Ana Bojinović Fenko.