Koalicija bi dvignila plače zdravnikom, opozicija je zaradi "demontaže pravne države" zapustila sejo, Štrukelj že omenja ustavno sodišče

Urška Mlinarič Urška Mlinarič
23.12.2021 13:08

Koalicija želi dvigniti plačni strop za zdravnike, dvig plač pa bi realizirali z novo kolektivno pogodbo. Sindikalist Štrukelj: "Selektivni dvig plač sodi v presojo ustavnega sodišča!"

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Igor Napast

Odbor za finance, ki ga vodi Robert Polnar, član poslanske skupine Desus, ne pa tudi stranke, iz katere je bil izključen,obravnava interventni PKP10, v katerega je koalicija ob vladni podpori vložila tudi dopolnilo, po katerem bi zdravnikom dvignili plačni strop s 57. pa 63. plačni razred. Realizacijo dviga plač pa bi nato omogočil sprejem nove kolektivne pogodba za zdravnike in zobozdravnike.

Robert Polnar
Robert Balen

A se je zapletlo že malo po začetku seje. Polnar je pojasnil, da je v preteklosti vsa dopolnila, ki niso bila v skladu s poslovnikom državnega zbora, zavrnil, ne glede na to, ali jih je vložila opozicija ali koalicija. "Danes pa sem se odločil, da bom vsa dopolnila, čeprav jih 75 odstotkov ni v skladu s poslovnikom, sprejel v obravnavo." Slednje je utemeljil z vsebino zakona, ki zajema številna področja. Pa čeprav je tudi predstavnica zakonodajno-pravne službe opozorila na številna neskladja.

Tovrstnemu ravnanju so nasprotovali v opoziciji, kjer so predsedujočega opozorili, da to pomeni "demontažo pravne države", pri kateri ne mislijo sodelovati, zato so sejo odbora zapustili. Polnar, ki je vztrajal, da je on tisti, ki interpretira poslovnik, je nadaljeval z vodenjem seje, ki je sicer pospremljena s številnimi prekinitvami, saj strokovne službe še niso uspele pripraviti pregleda vseh vloženih dopolnil. Po besedah predsedujočega naj bi jih bilo približno 90.  

Branimir Štrukelj
Robert Balen

Četudi bo koaliciji ob podpori Desus, SNS in poslancev narodnosti uspelo predlog zakona spraviti skozi parlamentarno proceduro - izredna seja državnega zbora bo v ponedeljek 27. decembra -, pa odzivi kažejo, da bo zakon nadaljeval svojo pot na ustavno sodišče. Glavni tajnik SVIZ in predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pravi, da dvig plačnega stropa zgolj za zdravnike pomeni "očitno neenakost pred zakonom" in rušenje povezav pri plačnih razmerjih med vrhunsko izobraženim kadrom, kot so zdravniki, univerzitetni profesorji in raziskovalci z doktoratom znanosti. Pri tem spomni, da vlada zelo selektivno uresničuje vladne zaveze iz stavkovnih sporazumov, saj se je odločila izpolniti le tega glede dviga plač zdravnikom. "To je začetek konca skupnega plačnega sistema, ki že dolgo ni enoten. Selektivni dvig plač zdravnikom pa je vprašanje, s katerim se bo moralo ukvarjati ustavno sodišče."

Da se omejitev najvišjega plačnega razreda odpravlja izključno za zdravnike in zobozdravnike, so kot nesprejemljivo označili tudi v pogajalski skupini dela sindikatov javnega sektorja pod vodstvom Jakoba Počivavška, kjer dodajajo, da za to ni nobenega utemeljenega razloga. In poslance pozvali, da omenjeno nesprejemljivost odpravijo na način, da plačni strop dvignejo za vse javne uslužbence.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.