Koliko covidnih postelj lahko slovenske bolnišnice še ponudijo in na račun katerih oddelkov in bolnikov

Epidemija je še kar v porastu. V nedeljo so ob opravljenih 3415 testih PCR potrdili 1815 okužb s koronavirusom, delež pozitivnih testov je tako dosegel že 53,1 odstotka. Tudi število hospitaliziranih covidnih bolnikov še naprej raste. V bolnišnicah se jih zdravi 1008, od tega 229 na intenzivnih oddelkih, kar je največ doslej. V prejšnjem valu je število na intenzivni negi doseglo največ 212 bolnikov, to je bilo 18. novembra lani.

Več postelj na račun drugih bolnikov

Prav zato so se včeraj predstavniki zdravstvenega ministrstva znova sestali s koordinatorji bolnišnic in določili nove razširitve kapacitet, tokrat bodo te maksimalne. Takoj so kapacitete na akutnih oddelkih povečali na 837 postelj, na intenzivnih oddelkih pa na 243 postelj. Na ravni celotne države bodo po najhujšem scenariju lahko zagotovili skupno 1200 postelj, od tega 280 za intenzivno nego. UKC Ljubljana je že odprl nov covidni oddelek v prostorih Bolnišnice dr. Petra Držaja, kjer bodo za začetek zagotovili 37 dodatnih postelj. Število postelj bodo še povečevali tako v bolnišnici Petra Držaja kot tudi drugje.

V UKC Maribor so kapacitete že okrepili. "V kriznem štabu smo sprejeli odločitev, da število postelj na intenzivni terapiji s 40 povečamo na 49. Na akutnih oddelkih smo število postelj že povečali za 10 do 15, danes bomo 10 do 15 postelj za akutni oddelek zagotovili še na ginekologiji," je pojasnil strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin. "Te kapacitete bomo zmogli, a z veliko kolateralno škodo na necovid oddelkih. Elektivni program smo že ustavili. Obravnavamo paciente z napotnico zelo hitro in nujno, se pa bojim, da bomo v prihodnje to zožili le še na nujno. Naslednji korak bo, da bo treba ustaviti onkološke programe, kar bi bilo najhuje." Vogrin še zatrjuje, da s krepitvijo covid oddelkov krepijo tudi urgentni center. "Tu ne smemo popustiti. Na urgenco smo tako preusmerili večje število sester in zdravnikov. Za urgentna stanja bomo tako sposobni poskrbeti. A ponavljam, z veliko žrtvami za vse ostalo," pravi.

V celjski bolnišnici bolnišnične oddelke, ki imajo zmanjšan redni obseg dela, združujejo. Tako pridobivajo dodatno število medicinskih sester za obravnavo covidnih bolnikov, saj jim tega kadra najbolj primanjkuje. V obravnavo bolnikov s covidom-19 se vključujejo tudi zdravniki s teh oddelkov.

V Splošni bolnišnici Murska Sobota so včeraj na pljučnem oddelku odprli še dodatno enoto s 25 posteljami za covidne bolnike. Tako jih zdaj zdravijo 85, od teh jih je 18 v intenzivni enoti. Po navodilu ministrstva morajo zagotoviti 76 postelj za bolnike z akutno boleznijo in 18 postelj za intenzivno zdravljenje.

Katastrofa ali stabilno slabe razmere?

Glavna ovira pri zagotavljanju dodatnih kapacitet za zdravljenje covidnih bolnikov sicer niso postelje, pač pa pomanjkanje kadra. Vsi razpoložljivi kadri so vključeni in iztrošeni. "Zdravniki zdaj delajo veliko ur, so iztrošeni. Sploh ne gredo na bolniško, četudi so izžeti ali bolni," pravi predsednik sindikata zdravnikov FIDES Konrad Kuštrin. Kako dolgo bi pod takimi pritiski še lahko delali? "Na to vprašanje ne zna odgovoriti nihče. Če se bo na nekem oddelku zgodilo, da bo zbolel eden ali dva in se bo to nadaljevalo v spirali, lahko to vodi v katastrofo," odgovarja. A takoj se popravi: "Katastrofa je že tu. To, da vsak dan umre 20 ljudi, to je katastrofa."

Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović trenutne razmere opisuje kot stabilno slabe: "V zadnjem času smo priča obsežnemu porastu števila potrjenih primerov, kar pomeni, da se virus intenzivno širi. Po drugi strani se je zaradi bolj doslednega upoštevanja pogoja PCT zelo pospešilo testiranje. Najbolj skrb zbujajoče so povečane potrebe po bolnišničnem zdravljenju. A letos hospitalizacije ne sledijo številu potrjenih okužb tako hitro kot preteklo leto. Lani so se postelje polnile vzporedno s potrjenimi primeri. Razlika je letos nastala na račun cepljenih in prebolelih. Za zdaj moram reči, da so razmere stabilno slabe. Torej primeri postopno naraščajo, ampak ne s tako silovitostjo, kot so lani. Res pa je, da številke vsak dan pričakujemo s strahom." Napovedi o tem, kdaj bi se zadeve lahko umirile, so različne. Ne vemo še, ali smo plato že dosegli ali bo okuženih še več. V vsakem primeru se bo padec števila dnevno okuženih v bolnišnicah poznal z zamikom dveh tednov.

O možnosti lockdowna le še redki

Medtem ko se je pred dvema tednoma še povsem resno razpravljalo o morebitnem popolnem lockdownu za kratek čas, da bi tako zmanjšali pritisk na bolnišnice, je to iz dneva v dan postala manj verjetna opcija. Zdaj o njem govorijo le še redki. Spomnimo, da je takrat to predlagala zdravstvena stroka, vendar se vlada (razen zdravstvenega ministra) s tem predlogom ni strinjala. "Da si država ponovnega zaprtja ne more privoščiti," so pojasnjevali. Zdaj rešitev v popolnem zaprtju vidijo le še redki. Številni zdravniki pravijo, da je za to tako ali tako prepozno, drugi, da bi bilo neučinkovito. "Vprašanje je, kako bi lockdown, ki bi se ga ljudje držali, sploh izvedli. To že lani ni bilo mogoče. Zaprtje smo imeli, a je bilo slabo upoštevano," razmišlja Beovićeva. Številka, ki se sicer zdaj omenja kot meja za morebitno zapiranje države ali vsaj dodatno zaostrovanje ukrepov, je 290 intenzivnih postelj.