Zahteva parlamentarne mandatno-volilne komisije, ki jo je sprožila največja opozicijska stranka SDS, za pojasnila v zvezi z domnevnim povečanjem premoženja nekdanje namestnice predsednika KPK Alme Sedlar, je razgrnila vrsto vprašanj v zvezi s pomembnim institutom nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, ki naj bi ga sicer nad nekaj več kot 15 tisoč državnimi funkcionarji izvajala Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Porajajo se denimo vprašanja, kako naj mandatno-volilna komisija izvede nadzor nad premoženjem nekdanjega uslužbenca KPK, katere pravne podlage naj za to uporabi in kako naj poslanci ugotovijo, da se je nekdanjemu funkcionarju, ki sedaj deluje v zasebnem sektorju, premoženje nesorazmerno povečalo.
KPK že osem let ne objavlja podatkov
Poleg ironije, da nadzor nad premoženjem Sedlarjeve zahteva SDS, katere predsednik Janez Janša se je kot nekdanji premier ujel v zanke KPK pred petimi leti, zaradi česar je celo strmoglavila njegova vlada, pa je po vseh teh letih nadvse pomenljivo, da KPK nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev še vedno ne izvaja skladno z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki je bil sprejet leta 2010. Nekdanji predsednik KPK Drago Kos, sicer vodja skupine proti podkupovanju pri OECD, poudarja, da ZIntPK jasno določa, da je treba objavljati podatke o spremembah premoženjskega stanja funkcionarjev vsako leto. Zaradi transparentnosti bi javnost torej morala imeti dostop do premoženjskih kartonov vseh javnih funkcionarjev, ki so zavezanci za posredovanje podatkov o spremembi premoženja. "Tega ni delala KPK v prejšnjem mandatu, kakor tudi ne v sedanjem. Govorijo, da jim tehnologija tega ne omogoča in da je preveč podatkov, toda zakon je treba uresničevati," poudarja Kos.
Omejeno varovanje osebnih podatkov
Bolj vsebinskih podatkov o spremembah premoženjskega stanja državnih funkcionarjev pa iz poročila ne gre razbrati. A ZIntPK je jasen, v svojem 46. členu pravi, da so "podatki o dohodkih in premoženjskem stanju zavezancev ne glede na omejitve, ki jih določa zakon o varovanju osebnih podatkov in davčnih tajnostih, javno dostopni". KPK bi torej morala javno objavljati podatke za 15.461 ljudi, in to v delu, ki se nanaša na "dohodke in premoženje, pridobljeno v obdobju opravljanja javne funkcije oziroma dejavnosti in še eno leto po prenehanju opravljanja funkcije oziroma dejavnosti".
