Parlamentarna mandatno-volilna komisija državnega zbora je sredi minulega meseca pozvala nekdanjo namestnico predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Almo Sedlar, naj pojasni način povečanja svojega premoženja. Da naj bi se bilo njeno premoženje domnevno povečalo, so opazili v največji opozicijski stranki SDS, katere predsednik Janez Janša, mimogrede, ni nikoli ustrezno pojasnil državnim institucijam nesorazmerno povečanega premoženja, potem ko je diskrepanco med njegovimi uradnimi prihodki in premoženjskim stanjem leta 2013 ugotovila prav KPK, zaradi česar je strmoglavila njegova druga vlada. V SDS so obrazložili, da so se prihranki Sedlarjeve med oktobrom 2017 in septembrom 2018 povečali za več kot deset tisočakov in da so se tudi podatki o zmanjšanju dolgov spremenili. Zato od nekdanje namestnice Borisa Štefaneca zahtevajo pojasnilo.
Povečanje premoženja zaradi poškodbe
Navkljub prepričanju, da mandatno-volilna komisija nima zakonske podlage za nadzor nad premoženjskim stanjem po preteku funkcije, je Alma Sedlar poslancem te dni posredovala pojasnilo o povečanju premoženja. Navedla je, da je v tujini preko pogodbe opravljala delo za eno od štirih največjih svetovnih revizijskih hiš. K dohodkom so prišteti tudi potni stroški, ki so ji bili povrnjeni za prevoze v državo, kjer je delala. Sicer pa se ji je premoženjsko stanje v letu 2018 povečalo predvsem zaradi nakazila, ki ga je prejela od zavarovalnice zaradi hude telesne poškodbe, ki jo je utrpela v prometni nesreči novembra 2015, v kar so prišteti tudi stroški izpada dohodka v času bolniške odsotnosti.
Poslanci so dobili pojasnilo
Sedlarjeva je začudena, da mora kot prva funkcionarka KPK mandatno-volilni komisiji pojasnjevati svoje premoženjsko stanje, pri čemer se komisija sklicuje na napačno zakonsko podlago, saj se sklicuje na 45. člen zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki se nanaša na nesorazmerno povečanje premoženja v času opravljanja funkcije. Pri tem pa se zahteva, ki so jo naslovili na Sedlarjevo, nanaša na obdobje, ko ni več opravljala funkcije. Predsednik mandatno-volilne komisije Ivan Hršak (Desus) nam je pojasnil, da se očitno ni nihče dovolj poglobil in ugotovil, da se niso oprli na pravo pravno podlago za takšno zahtevo. "SDS si je podrobno pogledala in izračunala, zaznali so razkorak med prijavljenim in dejanskim stanjem," je brskal po spominu Hršak. "Zato smo pozvali k pojasnilu. Mislim, da s tem ni nič narobe, in če je vse v redu, potem ne bo nobenega problema," nam je odgovoril upokojenski poslanec. Da bi bila zahteva povsem utemeljena, bi se morala mandatno-volilna komisija sklicevati na 36. člen zakona. Vendarle je Sedlarjeva poslancem posredovala svoje pojasnilo, zakaj so se ji povečali prihranki.
Nekdanji predsednik KPK, sicer pa predsednik delovne skupine proti podkupovanju pri OECD, Drago Kos pravi, da zakon o integriteti in preprečevanju korupcije sicer določa pravico, da državni zbor kontrolira premoženjsko stanje funkcionarjev KPK tudi po preteku njihovega mandata. Vendar poudarja, da je tehnično ta nadzor neizvedljiv, ker bi v tem primeru morala parlamentarna mandatno-volilna komisija prihodke nekdanjih funkcionarjev primerjati z dovoljenimi prihodki, podatkov o dovoljenih prihodkih po preteku funkcije pa zakon ne določa. "To je pomanjkljivost v zakonu," opozarja Kos in dodaja: "Četudi bi Sedlarjeva postala milijonarka, mandatno-volilna komisija ne bi mogla ugotoviti, od kod ji denar, ker nima pravice do podatkov o njenih prihodkih. Parlament namreč ne razpolaga s podatkom o tem, kateri naj bi bili regularni prihodki, ker ni več funkcionarka, ko je njen prihodek znan in omejen. Zato sem prepričan, da gre izključno za nagajanje nekdanji namestnici. Prepričan sem tudi, da to ni zraslo na zelniku SDS, ampak so bili spodbujeni s strani KPK."
"KPK se bori proti namišljenim sovražnikom"
Ob tem velja opozoriti, da sedanji predsednik Štefanec že osem let po sprejemu novega zakona še vedno ne objavlja podatkov o premoženjskem stanju funkcionarjev, kot mu to nalaga 46. člen, kar je v resnici naredila KPK le enkrat v zgodovini - leta 2013, ko je zaradi tega tudi padla Janševa vlada. "Praktično celotna politika pusti predsednika KPK povsem pri miru, da na stolčku, ki ga greje že peto leto, spokojno čaka na upokojitev, medtem ko se KPK ves ta čas namesto proti korupciji bori predvsem proti nekaterim svojim bivšim funkcionarjem ter drugim namišljenim sovražnikom," pravi nekdanja namestnica. KPK je namreč kot oblastni organ zoper nekdanjo namestnico v času opravljanja funkcije in v letu po prenehanju funkcije sprožila že pet različnih postopkov pred drugimi državnimi organi, dva pa je zoper njo sprožila visoka uradnica KPK.
