KPK začasno prekinila preiskavo zoper premierja Goloba. Na tožilstvu zavračajo navedbe o namernem zavlačevanju postopka

L. M., STA
22.01.2024 10:24

Komisija za preprečevanje korupcije je preiskavo zoper predsednika vlade uvedla zaradi zaznanih sumov kršitve integritete v zvezi z domnevnimi nedovoljenimi političnimi pritiski na bivšo notranjo ministrico Tatjano Bobnar.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Na KPK so pojasnili, da Golobu ne morejo zagotoviti celovitega vpogleda v spis.
Robert Balen

S komisije za preprečevanje korupcije (KPK) so sporočili, da je morala komisija postopek preiskave, ki jo vodi zoper premierja Roberta Goloba, zaradi interesov predkazenskega postopka začasno prekiniti, saj "obravnavani osebi v tem trenutku v okviru lastnega postopka ne more zagotoviti celovitega vpogleda v spis in s tem vseh procesnih pravic". Komisija, ki jo vodi Robert Šumi, bo s preiskavo nadaljevala takoj, ko bodo prenehali razlogi za začasno prekinitev postopka, v vmesnem obdobju pa bo izvajala nujna procesna dejanja.

Razkritje dokumentacije bi škodovalo interesom predkazenskega postopka

Spomnimo, KPK je novembra lani zoper predsednika vlade uvedla preiskavo zaradi zaznanih sumov kršitve integritete v zvezi s prijavo o domnevnem nedovoljenem izvajanju pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in druge zaposlene na ministrstvu na notranje zadeve. Na KPK so že takrat poudarili, da ima premier v postopku preiskave zagotovljene vse pravice v skladu s predpisi, zlasti z določbami zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) ter zakona o upravnem postopku (ZUP). V skladu s tem ima predsednik vlade tudi pravico do vpogleda v spis, ki ga je prek svojega odvetnika tudi zahteval.

KPK Goloba preiskuje zaradi domnevnih nedovoljenih pritiskov na bivšo notranjo ministrico Bobnar.
Robert Balen

Vpogled v spis opredeljuje 15.c člen ZIntPK, po katerem se pravica do vpogleda omeji ali odreče, če komisija na podlagi mnenja pristojnega organa oceni, da bi to lahko ogrozilo interese predkazenskega, kazenskega ali drugega sodnega ali nadzornega postopka. Komisija je v zvezi s tem za mnenje zaprosila specializirano državno tožilstvo, ki pa ji je sporočilo, da bi razkritje določene dokumentacije iz spisa obravnavani osebi, torej Golobu, škodovalo interesom predkazenskega postopka.

Postopki policije in tožilstva imajo prednost pred postopki KPK

Na podlagi pridobljenega mnenja specializiranega tožilstva in vnovičnega celovitega pregleda dokumentacije, na kateri temelji uvedba preiskave, je zato komisija sprejela sklep o začasni prekinitvi postopka. "Z omejitvijo vpogleda v celoten spis je namreč onemogočeno zagotavljanje vseh procesnih pravic obravnavani osebi, kar pa je bistvenega pomena za zagotavljanje zakonitosti postopka pred komisijo," so dodali na KPK. Sklep o začasni prekinitvi postopka so vročili tudi predsedniku vlade, ki zoper to v zakonskem roku ni vložil upravnega spora.

Komisija, ki jo vodi Robert Šumi, bo s preiskavo nadaljevala, ko bodo prenehali razlogi za prekinitev.
Foto: Robert Balen

Na KPK so ob tem pojasnili, da se komisija zaveda, da so pričakovanja javnosti in politike do njenega dela visoka: "A čeprav je komisija neodvisen organ, mora pri vodenju svojih postopkov upoštevati interese postopkov, ki tečejo pred policijo in tožilstvom, saj se v njih preverjajo sumi kaznivih dejanj, za preiskovanje katerih pa komisija ni pristojna. Zato imajo ti postopki prednost pred postopki komisije." Na KPK se sicer zavedajo, kako pomembna je ažurnost reševanja v javnosti odmevnih primerov, še posebej če se ti nanašajo na sume kršitve najvišjih predstavnikov oblasti: "Zato komisija v konkretnem primeru kljub začasni prekinitvi postopka opravlja nujna procesna dejanja, s katerimi zagotavlja, da se bo postopek nadaljeval takoj, ko prenehajo razlogi za njegovo začasno prekinitev."

Premierju predlagali več datumov za izvedbo razgovora

Golobu so sicer v obvestilu o uvedbi preiskave, preden je bil postopek začasno prekinjen, predlagali več datumov za razgovor pred komisijo. Prejšnji teden so mu tudi posredovali dopis z navedbo več mogočih terminov za izvedbo razgovora v prihodnjih mesecih, da bi se postopek lahko nemudoma nadaljeval, ko bodo potekli razlogi za njegovo prekinitev. Goloba so tudi zaprosili, da ob navedbi možnih terminov predlaga, katere priče naj zasliši komisija.

Ob tem so na komisiji zavrnili namigovanja, da bi sami zavlačevali ali bili neaktivni v konkretnem postopku, saj da niti v tem niti v drugih postopkih na datum njihove odločitve nikakor ne vplivajo volitve ali katerikoli drugi notranjepolitični dejavniki. "Komisija bo ne glede na vse zunanje okoliščine tudi v tem postopku svoje delo še naprej, tako kot do zdaj, opravila profesionalno," so dodali na KPK. Iz kabineta predsednika vlade so v današnjem odzivu na sporočilo KPK zapisali, da je vpogled v spis predsednik vlade zahteval prek svojega pooblaščenca, odvetnika Stojana Zdolška, ki ima nalogo varovati premierjeve pravice v postopku pred KPK. "Morebitnih drugih postopkov ne moremo komentirati," so sporočili iz premierjevega kabineta.

Odvetnik nekdanje ministrice Bobnar Luka Švab je v odzivu zapisal, da vsebinsko postopkov pred pristojnimi državnimi organi ne morejo komentirati. Ob tem je spomnil, da so se že izrekli o ravnanju predsednika parlamentarne preiskovalne komisije Mihe Lamuta (Svoboda), ki preiskuje sume političnega vmešavanja v delo policije. "Tudi kar se tiče vpogledov in razkrivanja dokazov oziroma dokumentacije, je po našem mnenju prav tako v pristojnosti teh državnih organov, da se tovrstno ravnanje predsednika komisije ustrezno obravnava," je sporočil Švab.

Specializirano državno tožilstvo: Postopka namerno ne zavlačujemo

Nekdanja ministrica Bobnar je domnevne nedovoljene pritiske, ki naj bi jih bila deležna od premierja Goloba, decembra predlani naznanila tudi na tožilstvo. Po več kot letu dni od prejema prijave je zadeva, ki jo obravnava specializirano državno tožilstvo, še vedno v fazi predkazenskega postopka. Zakaj je tako? "V fazi predkazenskega postopka mora policija zbrati obvestila od večjega števila oseb, pridobiti dokumentacijo pri ustreznih državnih organih, vse z namenom potrjevanja ali ovrženja očitkov, ki se nanašajo na preiskovano osebo in preiskovani dogodek," so nam odgovorili na specializiranem državnem tožilstvu in dodali, da postopka namerno ne zavlačujejo. Po neuradnih informacijah Dela naj bi sicer v konkretni zadevi že zamenjali tožilko, ki so ji sprva dodelili omenjeni primer, z zadevo pa naj bi se zdaj ukvarjala tožilka Blanka Žgajnar.

Na vprašanje, ali namerava tožilstvo pospešiti svoje aktivnosti v okviru predkazenskega postopka, da lahko KPK nadaljuje svojo preiskavo, pa so nam odgovorili, da bo specializirano državno tožilstvo takoj, ko bo predkazenski postopek v fazi, ko njegovo izvajanje ne bo več ogroženo z razkritjem določenih informacij, o tem obvestilo KPK, kot je bilo v tej zadevi tudi dogovorjeno. Konkretnih podatkov o tem, kdo vse je bil že zaslišan v fazi predkazenskega postopka, nam za interesa postopkov na tožilstvu niso mogli razkriti. "Šele ko bodo preverjene vse navedbe prijav v konkretni zadevi in zaslišane vse osebe, ki bi o zadevi vedele kaj povedati in na podlagi tega podana kazenska ovadba oziroma poročilo policije, se bo tožilstvo lahko odločalo, ali bo vložilo zahtevo za preiskavo, vložilo obtožnico ali zavrglo prijavo," so še poudarili na specializiranem državnem tožilstvu.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta