Kranjska sivka: Grožnja s severa. Kaj bo storila Slovenija?

Jozi Hribar, prizadevni čebelar iz Železne Kaple na avstrijskem Koroškem, je znova obupan: "Na avstrijskem Štajerskem spet pripravljajo novelo zakona o gospodarjenju s čebelami. Kakor pred tremi leti. Pa smo se tedaj skupno ob pomoči Kmetijskega inštituta Slovenije čebelarji avstrijske Koroške in Štajerske in iz Slovenije, ki gojimo avtohtono in na obeh straneh meje zaščiteno kranjsko čebelo oziroma sivko, temu uspešno uprli."

Hribar se boji, da pa tokrat ne bodo več uspešni: "Kajti lobiji, ki na avstrijskem Štajerskem želijo zakonsko sprostiti gospodarjenje s čebelami, da bi tam poleg kranjske čebele lahko gojili tudi druge sorte, predvsem ameriško križanko buckfast, so precej močni. Upam, da se bodo tega poskusa ovedli tudi čebelarji na slovenski strani meje in bomo namero skupaj preprečili. Kajti če na zaščitnem območju poleg kranjske čebele gojite še kakšno drugo sorto, prej ko slej pride do mešanja in čistost sorte bo ogrožena. To pa pomeni, da bo tudi kakovost medu slabša, saj je, denimo, drugim sortam čebel treba dajati več hrane, sladkorne raztopine, kot naši čebeli. Ta pozimi miruje, buckfast pa tudi pozimi zalega in potrebuje hrano, ki pa je pod snegom in v zimskem mrazu v naravi ne dobi."

Veleposlanica v akciji

Kranjska sivka je zdaj namreč zaščitena tudi na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Vendar bi deželni zbor v Gradcu konec meseca lahko to zaščito s sprejemom novele o gospodarjenju s čebelami pomembno ogrozil. Slovenska veleposlanica na Dunaju Ksenija Škrilec je že seznanjena s sporno štajersko pobudo. O nadaljnjih korakih diplomacije pri tej težavi je za Večer povedala: "Kot veleposlanica sem ponovno v akciji, namreč v neformalnih pogovorih s pristojnimi državnimi in deželnimi organi. Ozaveščam jih o pomenu ohranitve kranjske čebele, latinsko apis mellifera carnica. Ta naša avtohtona čebelja vrsta povezuje slovenske in večino avstrijskih čebelarjev, pri čemer imata Slovenija in Avstrija zelo podoben odnos do narave in ohranjanja tradicije."

Slovenija si je sicer že v pogajanjih za vstop v Evropsko unijo izpogajala celostno zaščito kranjske čebele oziroma sivke, se je v pogovoru z nami spomnil nekdanji slovenski premier in evropski poslanec ter navdušen čebelar Lojze Peterle. "Če na naši zahodni meji pride do križanj med sivko in italijanko, ki ima rumen obroč na zadku, imajo naši čebelarji zagotovljeno državno podporo, da prek svoje zveze zamenjajo matice," pove Peterle, "če pa bi bilo to zdaj potrebno še na meji z Avstrijo, bi imeli pravi cirkus."

Veleposlanica je povedala: "Skupno zaščitno območje kranjske sivke povezuje Slovenijo in Avstrijo. Želimo, da tako tudi ostane. Čebele, kot veste, so izjemno pomembne pri ohranjanju biološke diverzitete oziroma raznolikosti in pri ohranjanju naših tradicij, če govoriva o kranjski sivki. Ta zaklad moramo čuvati skupaj z Avstrijci. To ima tudi gospodarski učinek. Ne gre le za med, pač pa oboji te čebele tudi izvažamo." Kranjska sivka je namreč med najbolj razširjenimi čebelami na svetu za proizvodnjo medu. "Zato je naš interes, da ohranimo njeno zaščito tudi v Avstriji, ogromen. Predlog zakonske novele, ki bi spremenil to zaščito na Štajerskem, bi pomenil, da bi lahko v tej avstrijski zvezni deželi gojili tudi čebele buckfast."

Prav tega si namreč želi nekaj štajerskih velikih čebelarjev, opozori Hribar. Nekateri buckfast čebele že imajo, vendar so z njimi zdaj v prekršku in ob prijavah morajo zato plačevati kazni. Od tod torej interes za spremembo zakonodaje na avstrijskem Štajerskem.

Ti, ki predlagajo to spremembo, skušajo druge pomiriti. "Tiste, ki nimajo dovolj znanja na tem področju, prepričujejo, da bo v zakonu predvideno desetkilometrsko zaščitno območje okoli kranjske sivke. To je nesmisel. Saj se vendar čebelja družina v enem letu lahko preseli za deset kilometrov. Če bi to na Štajerskem dopustili, bi to zelo hitro ogrozilo tudi slovensko zaščitno območje," razlaga Jozi Hribar. Seveda ne morete na teh mejah postaviti nekih čebeljih policajev, ki bi preprečili čebelam leteti naokoli.

Čebelja diplomacija

Veleposlanica Ksenija Škrilec zaupa v čebeljo diplomacijo: "Letos, 20. maja, bomo avstrijski policiji podarili tri čebelje družine kranjske sivke. Te bodo dunajski policisti gojili na strehi svojega sedeža v avstrijski prestolnici. Tako imam zaupanje, da bo čebelja diplomacija uspešna, saj so to naša skupna prizadevanje tudi v okviru Evropske unije. Sploh pa smo na Dunaju že leta 2019 v parku Augarten odkrili spominsko ploščo z dodatnim slovenskim napisom znamenitemu slovenskemu čebelarju Antonu Janši. Naj še povem, da je pet držav, Avstrija, Slovenija, Madžarska, Hrvaška in Srbija, pripravilo predlog za razglasitev biosfernega parka Mura, Drava, Donava, kar naj bi Unesco obravnaval v prvi polovici letošnjega leta."

Jozi Hribar se medtem po svojih močeh skuša povezati s slovenskimi čebelarji. Pove, da večina avstrijskih čebelarjev zagovarja zaščitno območje za kranjsko čebelo tudi v avstrijskih zveznih deželah še naprej.