Med drugim opozarjajo, da je liberalizacija področja nevarna in škodljiva, da novela odpira vrata privatizaciji, ter da obstaja tveganje za povečanje družbene škode.
Predlog so podpisali poslanci Levice, LMŠ, SAB in SD. Predlagajo posvetovalni referendum na območju celotne države z vprašanjem: "Ali ste za to, da Državni zbor Republike Slovenije sprejme predlog zakona spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo, na podlagi katerega se bodo znižali prihodki invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij, privatizirala igralniška podjetja in z liberalizacijo povečala nevarnost zasvojenosti z igrami na srečo?"
Volivci bi na volilnem lističu na glasovnici obkrožili "za" ali "proti".
Obrazložitev je praktično neobstoječa
DZ je tretje branje predloga novele zakona o igrah na srečo, ki med drugim prinaša delno liberalizacijo tega področja in sprostitev omejitev pri lastništvu igralnic, opravil prejšnji teden, v sredo pa bi moral o njem glasovati. Do tega sedaj ne bo prišlo.
Zakon o igrah na srečo je namenjen visoki regulaciji dejavnosti iger na srečo, ker je to dejavnost, v kateri se akumulira nadpovprečno visoke vsote denarja oz. prihodke, hkrati pa izvajanje iger na srečo povzroča družbeno škodo, neposredno z zasvojenostjo posameznikov z igrami na srečo, posredno pa z uničevanjem družin in drugih osebnih razmerij zaradi tovrstne zasvojenosti, v pobudi za referendum opozarjajo poslanci KUL.
Vsakršna sprememba zakona, ki ureja to področje, mora zato temeljiti na resni analizi. "Iz zakonskega gradiva tega ni bilo moč razbrati. Obrazložitev je praktično neobstoječa, v gradivu so samo predlogi sprememb, ne pa tudi strokovne podlage za tovrstne predloge," so ocenili.
"Videti je samo škodljive parcialne interese, ki bi jih liberalizacija dejavnosti zadovoljila. Lahko bi celo rekli, da je novela zakona spisana za točno določene interesente, ki bi radi vstopili na visoko reguliran trg iger na srečo v Republiki Sloveniji," so prepričani v koaliciji KUL.
Spominjajo, da novela razširja število ponudnikov klasičnih iger na srečo z dveh na pet. Pri tem "ni nobene dejanske potrebe, da je Slovenija na tem področju usmerjena v liberalizacijo," so prepričani. Poudarjajo, da je s predlagano spremembo lastniškega deleža države v zakonu glavna tarča prodaje družba Hit, pri čemer bi "prodaja zlatega teleta" znižala prihodke države in ogrozila delovna mesta.
Odprava licenc za igralniške poklice in s tem deregulacija igralniškega poklica je v prvi vrsti škodljiva za delavke in delavce, dolgoročno pa tudi za gospodarstvo. Nenazadnje pa liberalizacija iger na srečo pomeni tudi iskanje novih igralcev na srečo oz. višjo intenziteto igranja dosedanjih igralcev na srečo. V obeh primerih se povečuje tveganje za zasvojenost z igrami na srečo, so izpostavili.
V opoziciji KUL vladi ob tem očitajo, da je predlog novele zakona pripravila mimo socialnega dialoga ter brez posvetovanja z zainteresirano javnostjo in lokalnimi skupnostmi. "Skladno s temeljnimi demokratičnimi načeli naj o škodljivem in tveganem predlogu zakona odloča ljudstvo," so navedli.
