Leteči zdravniki, specializirane bolnišnice, "glavarinske" plače ... Kaj še predlaga predsednica republike?

Kakor je napovedala: da bodo z njenih forumov na vlado potovali konkretni predlogi, kaj naj se naredi, se je zgodilo: po majskem prvem predsedničinem forumu s strokovnjaki, o zdravstvu - ko je bil minister še Danijel Bešič Loredan -, je nastalo slabih 20 strani ugotovitev, pripomb, priporočil iz predsedniške palače izvršni oblasti. "Ker je zdravstvo med mojimi prednostnimi področji, sem pripravljena pomagati vedno in povsod, kjer bo moja pomoč potrebna in zaželena," vladi sporoča Nataša Pirc Musar. Apelira k aktivni zdravstveni politiki. "Razmere so namreč zaskrbljujoče," oceni. Pa tudi to, da bi bilo zdravstveno reformo nesmiselno delati, ne da se vključi ves politični prostor, tudi opozicija. Z vsako novo vlado pa se ne morejo in ne smejo vedno znova rušiti že usklajene rešitve.

V bran javnemu zdravstvu 

Kaj pri predsednici predlagajo? Le z dobro delujočim javnim zdravstvenim sistemom bomo zaustavili tudi tako imenovano tiho privatizacijo, pravi Nataša Pirc Musar. Po podatkih z njenega foruma zdaj okoli 300 tisoč ljudi plača 57 odstotkov vseh zdravstvenih prispevkov, ki pa že ne zadostujejo več za plačilo vseh potrebnih storitev. "Čeprav zasebnih sredstev ni mogoče popolnoma izključiti in so del celotnih izdatkov za zdravstvo vseh razvitih držav z dobro delujočimi zdravstvenimi sistemi, mora Slovenija stremeti k temu, da delež javnih sredstev zagotavlja vsaj na ravni 80-85 odstotkov celotnih izdatkov za zdravstvo," je sporočilo predsedničinega foruma.

V Sloveniji večino javnih sredstev zberemo s prispevki na plače, zelo malo pa iz proračuna, opozarja. Zasebna sredstva pa so se doslej zbirala "z nedavno odpravljenim dopolnilnim zavarovanjem in, kar je pogosto prezrto, v približno enakem obsegu tudi z neposrednimi plačili iz žepa".

Plačni sistem bi predsednica izboljšala tako, da bi motiviral, bil pa bi bolj vezan na število obravnavanih bolnikov in kakovost obravnave. Zdravnik pa naj soglasje za delo pri zasebnikih dobi, le če pri posameznem javnem izvajalcu v celoti opravi vse obveznosti, ki jih dodeli in plača javna zdravstvena blagajna. In "v majhni Sloveniji je v zdravstvenem sistemu treba poiskati in motivirati ne le zdravnike, temveč tudi medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje, ki bi bili pripravljeni sprejeti začasne prerazporeditve med javnimi zavodi, ko bi se to izkazalo za potrebno", predlaga predsedničin forum. Idejo so dobili pri tako imenovanih letečih sodnikih. No, tu je treba dodati, da je sodnike zelo težko premakniti na zgolj nekaj klometrov oddaljeno sodišče.   

Z reformo zdravstva se ne bi več smelo dopuščati slabe organizacije, navaja predsednica. Kakovost z osredotočenostjo na pacienta mora postati prva prednostna naloga zdravstvenega sistema in jo je treba meriti, spremljati, podatke pa javno objavljati, piše v predsedničinem poročilu. To pa da vključuje tudi usmerjenost bolnišnic v posamezne specialnosti. Nujno bi potrebovali bolnišnice, usmerjene v gerontologijo, negovalne bolnišnice in povečani obseg neakutne obravnave z rehabilitacijo. Kot nujna je omenjena tudi reorganizacija porodnišnične dejavnosti - kar je točka, ki bo tukajšnje zdravstvene akterje gotovo zelo razdelila ...

Zakaj se rušijo dobre rešitve? 

Predsednica republike v materialu s foruma vlado Roberta Goloba, ki je trenutno tudi začasni zdravstveni minister, nekajkrat konkretno ošvrkne: "Že večkrat sem povedala, da se mi zdi zelo nespametno, da vsakokratna vlada ne upošteva dobrih in smiselnih projektov prejšnje vlade. Prejšnja vlada je na primer v začetku leta 2022 dopolnila zakon o javnem naročanju in tako omogočila ustanovitev urada, ki bi bil pristojen za centralno cenovno evidenco za področje javnega naročanja medicinskih pripomočkov in medicinske opreme, in uzakonila možnost, da bi se vlada lahko kadarkoli po pridobitvi mnenja urada odločila, da se za predmete javnega naročanja s področja zdravstva izvede skupno javno naročanje. Sedanja vlada pa je junija istega leta z zakonom o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema te določbe odpravila." Predsednica republike opozarja, da na ta način sistemsko tveganje za korupcijo ostaja. Tudi spričo priporočil protikorupcijske komisije zato predlaga, da se ponovno razmisli o ustrezni ureditvi javnega naročanja v zdravstvu.

In primer številka dva, kaj ni ušlo predsednici pravnici: zdajšnji predlog zakona o digitalizaciji ne  upošteva ustavnoskladne pravice do varstva osebnih podatkov, opozarja predsednica. V razpravi na forumu o zdravstvu pa se je potrdilo tudi, da zaradi necentraliziranih podatkov v kriznih razmerah (primer: pandemijo covida-19) ni učinkovitega (uradnega) upravljanja podatkov.

"Zamišljati si moramo zdravstveni sistem, kjer so na enem mestu zbrani vsi bolnikovi anonimizirani podatki, obiski pri osebnem zdravniku in specialistih, o predpisanih zdravilih, onkološkem zdravljenju ali vodenju bolnikove sladkorne bolezni in tudi podatki o njegovem življenjskem slogu. Takemu sistemu so nato lahko v pomoč še podatki preventivnih/presejalnih programov in napredne diagnostike za prepoznavo značilnosti morebitne bolezni, da lahko zdravnik ukrepa prej, preden bolezen nastane. Tak sistem preprečuje ponavljanje različnih preiskav, ponovne hospitalizacije, tavanje v temi, pomeni krajšo zadržanost v bolnišnici, krajše bolniške odsotnosti in z delovnega mesta ter hitrejšo vrnitev v vsakdan. Morda je potrebna nova družbena pogodba. Za zdravje," pravi predsednica republike.

"Takšna pogodba, v kateri pridobimo tudi kot družba. Takšna pogodba bi vzpostavila sistem, usmerjen v preventivo, promocijo zdravja in optimizacijo oskrbe. In morebiti tudi sistem poslovnih spodbud, ki nagrajuje boljšo 'proizvodnjo' zdravja, ter (zdravstveno) aktivnejše posameznike in bolnike, okrepljene v osebni odgovornosti in predanosti do zdravega načina življenja. Zdravstvo niso le zdravniki. V zdravstvenem sistemu je pomembno, celo odločilno, celotno osebje, tim. Pomembna je vrhunska organiziranost. Dobro naoljen stroj. Potrebujemo sistem, ki bo zagotovil čim enotnejši in učinkovitejši (tudi digitalni) stik z zdravstvenim osebjem in ki jih bo razbremenil upravnih opravil. Potrebujemo sistem, v katerem bo človečnost prevladovala nad birokracijo."

Predsednica republike poziva tudi k opolnomočenju bolnikov - da so čim bolj zdravstveno pismeni. Predsedničino poročilo navaja, da je pri osebah z nizko stopnjo zdravstvene pismenosti umrljivost v petletnem obdobju po diagnozi 50 odstotkov večja ...