Vida Božičko
Številne države zapirajo in omejujejo izvoz nekaterih živilskih surovin. Nazadnje je izvoz žit v države članice Evrazijske ekonomske unije prepovedala Rusija, predtem smo poročali tudi o prekinitvi dobav iz Srbije in Madžarske. Še zlasti od madžarskih žit smo precej odvisni, in to je, kot smo že poročali, ogrozilo poslovanje številnih slovenskih podjetij, saj od tam letno uvozimo od 60 do 80 tisoč ton pšenice. Po številnih pozivih zdaj dostava iz Madžarske poteka, a le za pogodbeno zavezujoče količine iz leta 2021.
Madžarska bo izpolnila pogodbene obveznosti
Tako pristojno ministrstvo kot predstavniki panoge zagotavljajo, da smo do naslednje žetve preskrbljeni, že zdaj pa potekajo razprave, kaj in kako bomo situacijo na podivjanem trgu žit reševali dolgoročno. "Madžarska bo iz leta 2021 izpolnila pogodbene obveznosti, za naprej pa bo uveljavljala predkupno pravico. Za tekoče leto je nujno, da sklenemo žitno verigo, ki je odlično delovala v letih 2010 in 2011, potem pa je razpadla," pravi podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije in predsednik Komisije za odkup in prodajo žit Franc Küčan. Iz kmetijskega ministrstva zato prihajajo pozivi, da naj zadruge letos sklenejo zavezujoče pogodbe tako, da bo vsa pšenica ostala doma. A tem zavezam bi po mnenju Küčana morali slediti tudi v mirnih časih, ne le zdaj, ko je kriza. "Mi kmetje to lahko naredimo, spoštujemo tudi nacionalni interes prehranske varnosti, a ključno je, da Gospodarska zbornica pride do spoznanja, da smo kmetje enakovredni člen v verigi," je prepričan. Slovenija po njegovih ocenah v najboljših letinah lahko pridela 180 tisoč ton pšenice. Če bo letos še naprej tako sušno, bi je lahko pridelali okoli 150 tisoč ton, kar bi bilo dovolj za naše potrebe.
Kmetje tokrat z boljšim pogajalskim izhodiščem
A do zdaj se je veliko pšenice izvozilo, po ocenah ministrstva okoli 90 tisoč ton. Slovenski mlinarji so od domačih kmetov lani odkupili le okoli 48 tisoč ton pšenice, saj so takrat zaradi nižjih cen žito kupovali v tujini. Küčan pravi, da so se pripravljeni pogovarjati o tem, da bi letos vse količine ostale doma, "vendar le pod pogojem, da bodo plačila poštena. Da bodo plačani vsi stroški in da bo upoštevano stanje na trgu. Le pod takimi pogoji bomo kmetje vse žito prodali slovenskim mlinarjem ali blagovnim rezervam. Ne bomo pa pristali na to, da bi delali zastonj. Če so starejši kmetje še bili popustljivi, so mladi bolj preračunljivi."
Trgovinske police občasno prazne, skladišča ne
Hrane v Sloveniji je dovolj, oskrbne verige pa delujejo nemoteno, zagotavljajo trgovci v Sloveniji. Čeprav so občasno nekatere trgovinske police z moko in olji prazne, to ne pomeni, da je motena tudi dobava. Vse trgovine dnevno dobavljajo in zagotavljajo ključne proizvode. "Še dodatno smo razširili sodelovanje z novim slovenskim dobaviteljem mok. Zaradi nekoliko povečanega povpraševanja se je v zadnjih dneh občasno lahko zgodilo, da so bile police z moko bolj prazne kot običajno. Vendar pa naš avtomatski sistem naročanja zazna pomanjkanje določenega produkta v posamezni poslovalnici, zato lahko police hitro ponovno napolnimo," so pojasnili v podjetju Spar Slovenija. Podobno odgovarjajo tudi v Mercatorju, a kupce pomirjajo: "Za kupovanje na zalogo ni nobenih razlogov. Dobave so stabilne in varne, ničesar ne primanjkuje. V sedanjih razmerah pa je veliko odvisno tudi od racionalnega obnašanja kupcev, saj kupovanje na zalogo lahko ustvari trenutni vtis, da česa primanjkuje, kar pa ne drži."
Nadaljuje, da smo še vedno na odprtem evropskem trgu. "Če ta velja v mirnih časih, velja tudi v takih nepredvidljivih," trdi. "Še lani mlinarji niso pristali na ceno 210 ali 215 evrov za tono. Danes morajo plačati 400 evrov za tono. Takšna je zdaj realnost. Na koncu cena zagotovo ne bo 400 evrov, a tudi 200 evrov za tono ne bo več realna možnost."
V gradnjo novih skladišč za žita
Zaradi razmer, ki v kratkem še ne obetajo izboljšanja, bo potrebna tudi prilagoditev pri prodaji pšenice. To bodo najverjetneje le redki kmetje prodali takoj po žetvi, saj bodo pozneje lahko zanjo iztržili več, zato pa potrebujejo skladišča. Prav zdaj zato že potekajo projekti izgradnje novih skladišč v Ljutomeru, Turnišču, o tej možnosti razmišljajo tudi v Radgoni in na Ptuju.
Splošna kmetijska zadruga Ljutomer - Križevci že ureja dodatno skladišče za žita in zelenjavo. Z naložbo, vredno skoraj 1,8 milijona evrov, bodo pridobili dodatne prostore in tako možnost skladiščenja okrog 14 tisoč ton žita. "S tem bomo naše kapacitete povečali za 25 do 30 odstotkov," pravi direktor zadruge Slavko Petovar. Za gradnjo skladišča so se odločili že pred vojno v Ukrajini, a direktor pravi, da bi kapacitete zagotovo še povečali, če bi za to krizo vedeli. "Skladišča so ključna zato, da lahko odkupimo več žit, in tudi zato, da jih lahko prodajamo zunaj časa žetve, ko dosegajo višje cene," pojasnjuje. Pravi, da je ravno zdaj čas, da žitno verigo zopet vzpostavimo. "Prav bi bilo, da bi se o tem, kaj je dobro za vse, pogovarjali tako v dobrem kot v slabem."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
