Vida Božičko Štajnberger
Decembrske spremembe prehrane pogosto vodijo v povečan energijski vnos, kar ob zmanjšani telesni dejavnosti pomeni povečanje telesne mase. Ocene kažejo, da se med prazniki povprečno zredimo za od pol kilograma do kilograma in pol. Uživanje hrane z veliko soli, sladkorja in maščobami pa tudi obremenjuje prebavo in lahko vpliva na raven energije in počutje. "Če se prenajedamo in izbiramo pretežno mastne in sladke jedi, si lahko nakopljemo prehodne težave. Sem sodijo ocvrte mastne jedi, mesni izdelki, prekajeni izdelki ter alkoholne pijače. Vsakršno pretiravanje lahko neugodno vpliva na počutje, razpoloženje in storilnost, slabša pa je tudi podpora imunskemu sistemu. Pojavijo se lahko kratkotrajne prebavne težave. Če do tega pride, popijmo kozarec vode, ki smo mu dodali žlico limoninega soka, saj ta običajno spodbudi delovanje prebavnih encimov," svetujejo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Čarobnega praška ni
A ker novo leto prinaša tudi nove zaobljube, se številni prav zdaj odločajo za korenite spremembe prehranjevalnih navad. "Pojavljajo se številne diete z različnimi imeni. Njihova skupna značilnost je, da so energijsko zelo omejene in obljubljajo hitro hujšanje. Pri tem obstaja nevarnost, da človek izgubi predvsem mišično maso in vodo, zelo malo pa maščobnega tkiva. Poleg tega običajno ne prinašajo trajnega uspeha, niso pestro sestavljene in ne vsebujejo dovolj nujno potrebnih hranilnih snovi za telo. Stalna nihanja telesne teže pa so dokazano nevarna za zdravje. Znan je pojav 'jo-jo efekta', pri katerem telesna teža po koncu dietnega prehranjevanja lahko celo naraste nad prvotno vrednost. Ogromno ljudi hujša ali razmišlja o hujšanju, proda se ogromno knjig o dietah, hujšanju in zdravem prehranjevanju, pa vendar se telesna teža med prebivalstvom povečuje," razlagajo na NIJZ.
"Čarobnega praška ni," se strinja tudi Zvezdana Maurič Vražič, diplomirana medicinska sestra s specializacijo klinične dietetike, pa tudi predsednica Strokovnega združenja nutricionistov in dietetikov. "Najbolj deluje to, da jemo mešano prehrano z veliko zelenjave, da se izogibamo večjim količinam mastne in slane hrane ter pretiranim količinam beljakovin. Kakšni čaji, praški in na primer pegasti badelj lahko pomagajo, ampak bistvenega učinka tukaj ne zaznavamo. Mogoče to komu koristi, ker hkrati spremeni tudi način prehranjevanja, da bi pa neki praški pomagali sami po sebi, to pa zagotovo ne," je povedala.
Če smo si v novem letu zadali izgubo telesne teže ali bolj zdravo prehranjevanje, je treba spremeniti življenjski slog. "To je tek na dolge proge in spremembe se ne zgodijo čez noč," nadaljuje. Spreminjanje navad je namreč dolgotrajen proces, ki zahteva disciplino in vztrajnost. Postavljanje in uresničevanje manjših ciljev, s katerimi postopoma uvajate spremembe, vas lahko spodbudita, da lažje dosežete dolgoročni cilj, to je zdrav življenjski slog. Pri prehrani je zato ključno, da sledimo načelom uravnotežene prehrane, da pijemo dovolj tekočine, da hrano kupujemo premišljeno, da si obroke čim večkrat pripravimo sami in ob tem pazimo na velikost porcije, pomembno pa je tudi, da si za hrano vzamemo čas.
Treba je iskati ravnovesje
Zahteve do sebe morajo biti realne. Tudi če smo se med prazniki pregrešili in se potem po praznikih odločimo, da bolj pazimo, je to že dober korak. Drastične spremembe se običajno na dolgi rok izkažejo za neučinkovite. "Lahko sicer naredimo kakšno krajšo prečiščevalno dieto ali pa ločevalno dieto, a to bo imelo kratkotrajen učinek. Kar pa res priporočam, je to, da po praznikih jemo več zelenjave in manj mesa ter da se odrečemo sladkarijam. Tista področja, na katerih smo se bolj pregrešili, poskusimo pustiti ob strani. Enako velja za alkohol. Ne gre nujno za post, ampak pač uživamo malo manj." Tudi vseh ostankov ni treba pojesti takoj po praznikih.
Maurič Vražičeva pravi še, da je, tako kot marsikje, tudi pri hrani treba iskati ravnovesje. "Kadar vemo, da gremo zvečer na kakšno praznovanje, čez dan pač pojejmo kaj zdravega, morda kakšno juho. Če bomo jedli torto, potem prej pač ne pojemo še ocvrtega krompirčka. Če dlje časa jemo nezdravo, pa je tudi potem smiselno jesti več zelenjave. Saj vsi vemo, zakaj se po silvestrovanju jesta sarma in segedin golaž. Po praznikih jejmo več zelenjave, meso morda le enkrat ali dvakrat na teden, v prehrano pa vključimo več stročnic. Tudi če nam je na primer ostala potica, jo dajmo v zamrzovalnik in jo porabimo kasneje. Tudi piškoti lahko ostanejo še dolgo po praznikih. Ni treba vsega pojesti takoj," dodaja.
