Mesec s prstom pokazal na Zorčiča in Slugo. Kaj mu je odgovorila poslanka?

"Nikoli nismo skrivali, da smo zahtevo za referendum vložili, da bi bil ta škodljiv zakon čim kasneje sprejet. Kako škodljiv je ta dohodninski zakon, se jasno vidi v teh dneh, ko imamo stavko medicinskih sester in drugih zaposlenih v javnem sektorju. Zanje se ne najde denarja, hkrati pa vlada očitno ima denar, da bi kar za 800 milijonov evrov znižala prihodke v proračunu," je dejal koordinator Levice Luka Mesec. 800 milijonov evrov na leto po njegovih besedah državo stane osnovno šolstvo: "Če bi bila vlada poštena, bi ljudem na referendumu postavila vprašanje, ali ste za to, da za nekaj deset evrov višjo neto plačo odslej vsi plačujemo osnovno šolstvo iz lastnega žepa."

Mesec: Če bo novela sprejeta, jo bomo po volitvah odpravili

Ker pa desnica ob začetku volilne kampanje ne zna ponuditi nobene vizije za prihodnost, bodo kampanjo demagoško zapeljali tako, da bodo ljudi vprašali, ali si želijo višjih plač. "Seveda, vsi si želimo višjih plač, ampak na ta način plače ne bodo nič višje, ampak bomo imeli precej osiromašen proračun in začeli bomo plačevati neke stvari iz žepa. Zahtevo za referendum umikamo, ker nočemo dati desnici veselja, da si bo na tem gradila kampanjo," je poudaril Mesec in napovedal, da bodo omenjeno novelo zakona o dohodnini, v kolikor bo sprejeta, po volitvah takoj odpravili.

Zahtevo za posvetovalni referendum, katerega rezultat za državni zbor ni zavezujoč, so v Levici vložili decembra oziroma pred glasovanjem poslancev o predlaganih spremembah. "O zakonu bi morali odločati ljudje, poleg tega bo več časa za temeljit pogovor," je takrat poudaril Mesec in dodal, da se nagrajuje en odstotek najbolje plačanih v državi. A še pred odločanjem se je zapletlo v koalicijskih vrstah. Vodja poslancev SDS Danijel Krivec je predlagal preložitev odločanja na eno od prihodnjih sej, s čimer je soglašala večina navzočih poslancev.

Janša s podporo referendumu razburil KUL

Koalicija je vladni zakon tako začasno pospravila v predal, nato pa je po koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju v začetku januarja premier Janez Janša presenetil z izjavo, da so na sestanku padali predlogi, da koalicija s podporniki sprejme izziv Levice glede posvetovalnega referenduma. Naj se Slovenci končno odločijo za to, ali hočejo višje plače ali ne, je dejal Janša in dodal, da bi bil za vladno stran omenjeni referendum sprejemljiv, če bi potekal sočasno s parlamentarnimi volitvami 24. aprila. SDS in NSi sta nato začeli z obsežno kampanjo v podporo zakonu o dohodnini, ki vključuje jumbo plakate, zbiranje podpisov v podporo zakonu, zagnali pa sta tudi posebni spletni strani, na katerih lahko državljani izračunajo, za koliko se jim bo zvišala neto plača v primeru uveljavitve zakona. Po vladnem predlogu bi se splošna olajšava za vse zavezance za dohodnino do leta 2025 postopno zvišala z današnjih 3.500 evrov na 7.500 evrov. S tem se bodo neto plače vsem delavcem povečale, je v predstavitvi predloga poudaril finančni minister Andrej Šircelj.

Janševa naklonjenost referendumu na dan volitev je medtem v nelagoden položaj spravila celoten opozicijski četverček KUL. V levi opoziciji so se namreč začele vrstiti ocene, da posvetovalnega referenduma praktično ne morejo dobiti, pa tudi bojazni, da bi vladne stranke s kampanjo za višje plače lahko dobro unovčile in s tem na volitvah dobile dodatne glasove volivcev. V Levici so z umikom pobude za referendum nato počakali do današnjega dne. S tem bodo koaliciji sicer omogočili, da pride do glasovanja o spremembah zakona o dohodnini še v tem mandatu, so pa hkrati praktično izčrpali terminske in proceduralne možnosti, da bi posvetovalni referendum, v kolikor bi zahtevo zanj vložila katera od vladnih strank, potekal sočasno z volitvami.

Krivec: Očitno so v Levici stisnili rep med noge

"Očitno so stisnili rep med noge in to zadevo umaknili, tako da bo treba glasovati o zakonu o dohodnini," je potezo Levice komentiral Krivec. Na vprašanje, ali bodo zdaj sami vložili pobudo za posvetovalni referendum, je Krivec odgovoril, da za to ni potrebe, ker da v koaliciji zakon podpirajo: "Mi smo govorili, da je to pomembno, Levica pa je rekla, da mora glede tega vprašati državljane. Državljani bi verjetno zdaj na referendumu povedali svoje, vendar mi za to ne vidimo potrebe. Nismo pa bili proti temu, da bi o tem odločala ljudska volja." Ob tem je dodal, da so v Levici z umikom pobude pokazali, da ne mislijo resno niti takrat, ko nekaj napovedo: "Pokazali so svoj obraz, nagajanje do konca, ampak tik pred zdajci pa rep med noge."

Poslanci bodo po navedbah Krivca o noveli zakona o dohodnini odločali na marčevski redni seji državnega zbora. Na vprašanje, ali pri tem računajo na zadostno podporo glede na to, da je podporo zakonu odrekel poslanec DeSUS Robert Polnar, Krivec ni neposredno odgovoril, dejal je le, da je "vsak zakon stvar odločanja poslancev".  Kot je pojasnil, so se za preložitev glasovanja decembra odločili tudi zaradi bolezni nekaterih koalicijskih poslancev, sicer pa da do odločanja ob vloženi pobudi za referendum s strani Levice tako ali tako ne bi prišlo. "Tudi če ne bi preložili glasovanja, na koncu prav tako ne bi glasovali, ker bi se oni sklicevali na poslovnik, da do glasovanja ne more priti, ker je bila pred tem vložena pobuda za referendum," dodaja Krivec.

Sluga: Mesec išče krivce za lastne politične napake

Mesec pa je na drugi strani dejal, da so pobudo za referendum vložili tudi zato, ker so izvedeli, da naj bi nepovezana poslanca Janja Sluga in Igor Zorčič pri glasovanju zamenjala strani: "Posvetovalni referendum smo napovedali, ker sta dva poslanca, ki naj bi bila na opozicijski strani pet minut pred dvanajsto zamenjala strani, Danijel Krivec pa se je ustrašil, da bo zakon padel in je predlagal prestavitev glasovanja." Na vprašanje, ali navedbe, da naj bi Sluga in Zorčič podprla zakon, držijo, je Mesec odgovoril, da se bo to pokazalo ob dokončnem odločanju o zakonu: "Takrat je bilo to jasno, vzeli smo si odmor in povedala sta, da temu zakonu ne bosta nasprotovala." Sluga se je na navedbe koordinatorja Levice odzvala z besedami, da Mesec išče zunanje krivce za svoje politične napake. "Ostali, ki smo opravili tehten razmislek, nismo sopodpisali njihovega predloga za razpis referenduma, saj smo predvideli, da bo ta tema zlorabljena v predvolilni kampanji. Te dni je to spoznala tudi Levica," je poudarila Sluga.

Bratuškova: To so populistične parole. Horvat: Ne bo katastrofe v javnih financah

Umik pobude za posvetovalni referendum je komentirala tudi predsednica SAB Alenka Bratušek. "Dohodninski zakon prinaša več kot 800 milijonov izpadov davčnih prihodkov. Z dohodnino se zbere na leto tri milijarde evrov in od tega želi vlada vzeti 800 milijonov evrov oziroma jih dati v žepe ljudi, kot oni pravijo. Plače bodo zaradi tega res višje, ampak jasno je treba povedati, da bodo najvišje plače še višje, najnižje pa mogoče ne bodo nič višje. In če se vlada že odloči za to, je prav, da ljudem pove, česa iz javnih financ ne bo več financirala in za kaj bodo ljudje prikrajšani," je povedala Bratuškova. Ob tem je dodala, da so vse stranke koalicije KUL nasprotovale referendumu na dan volitev, "sploh pa s tako populistično parolo, kot jo lahko gledamo na plakatih". "Ljudem je treba povedati tudi to, česa se iz proračuna ne bo več financiralo," je dodala Bratuškova.

Vodja poslancev NSi Jožef Horvat pa je dejal, da v stranki obžalujejo, da se je Levica ustrašila lastnega izziva: "Koalicija je ta izziv sprejela, predlagali smo, da bi bil zaradi racionalnosti referendum na dan volitev ter da bi bilo referendumsko vprašanje korektno zastavljeno. Želeli smo, da bi enkrat končno dosegli, da bi bile v času volilne kampanje v ospredju razprave o različnih razvojnih konceptih političnih strank in o razvojnih konceptih naše Slovenije." Horvat je spomnil, da je NSi v začetku meseca začela kampanjo z naslovom Višje plače za vse. Akcija zbiranja podpisov v podporo dohodninski noveli je po njegovih besedah naletela na izjemen odziv. Omenjeni podpisi sicer nimajo nobene formalne vloge, je poudaril Horvat in dodal, da si v koaliciji želijo novelo zakona o dohodnini sprejeti še pred volitvami. Ob tem je zavrnil ocene, da bodo predlagane spremembe povzročile katastrofo v javnih financah. "To se bo absolutno dalo nadomestiti. Zaradi dviga splošne olajšave bo 490 milijonov evrov izpada na letni ravni, ko bo začel zakon v letu 2025 veljati v polnosti, medtem ko druge olajšave prispevajo relativno majhen izpad dohodninskih prilivov," je dodal Horvat.