Še kako prav ima Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice, ki je glede decentralizacije opozorila, da znamo v Sloveniji veliko povedati na to temo, a nas žal praksa vedno znova demantira; da ni le politična kategorija, je predvsem tudi gospodarska, družbena, kulturna, logistična …; da je jamstvo za enakomeren razvoj države, gospodarsko rast, delovna mesta, zadovoljstvo ljudi in njihov občutek, da ne živijo na obrobju; da je žal tudi v domeni politične volje, ki jo očitno razumejo samo še v Ljubljani. Prav ima tudi ekonomist dr. Matej Lahovnik z ljubljanske ekonomske fakultete, po mnenju katerega tudi tujci pri načrtovanju vse bolj zaznavajo veliko centralizacijo in sledijo temu, da se vse ključne stvari urejajo v Ljubljani, nič drugače pa ni tudi z našimi državnimi podjetji.
Temu lahko le pritrdimo, opozarja in napotuje nas, da moramo odločneje nastopiti in vložiti trud za čimprejšnjo izboljšanje položaja in zasuk v pozitivno smer. In to na vseh področjih, za zgled pa takoj na področjih, kjer ima odločilen vpliv politika. Ena izmed takih možnosti je, da si prizadevamo in zahtevamo, da se za zagotovitev učinkovitejšega razvojnega preboja in črpanja sredstev skladov EU sprejme za vsako kohezijsko regijo samostojen operativni program s finančnim ovrednotenjem, v Mariboru pa se oblikuje močna in kompetentna služba/enota pristojnih ministrstev. Tudi glede pobude za prenos sedeža Državnega sveta Republike Slovenije v Maribor (http://drzavnisvet-maribor.si) kaže vztrajati, ne glede na to, da nas imajo mnogi kot predlagatelje za (upam vsaj plemenite) naivneže.
Ali je za našo apatičnost, nezainteresiranost, nemoč … edini izgovor (alibi, krivda) Ljubljana?
