Bomo kar takoj razložili, kaj imata skupnega črevesna mikrobiota in Ana Karenina. Pred malo več kot petimi leti so trije mikrobiologi uporabili stavek iz Tolstojevega romana in izumili učinek Ane Karenine. Tolstoj je zapisal, da so si vse srečne družine podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna na svoj način. Enako velja za naše črevesne bakterije. Vse zdrave črevesne mikrobiote so si precej podobne in nezdrave mikrobiote so drugačne vsaka na svoj način.
Sestava črevesnih bakterij je pri vsakem človeku malo drugačna, je njegov prstni odtis. Ali bolje rečeno mikrobni odtis. Ko smo preučevali črevesno mikrobioto pri zdravih Slovencih, je vsak posameznik imel od 100 do 150 različnih bakterij. Od teh pa je bilo izjemno malo število takih, ki jih je vsak delil z vsemi drugimi prostovoljci, le devet. A kljub temu so si bile mikrobiote teh zdravih prostovoljcev med seboj zelo podobne, medtem ko je bila skupina bolnikov z različnimi obolenji prebavil, pri kateri smo tudi določali število in vrste bakterij v črevesni mikrobioti, zelo raznolika.
Eden od načinov, kako te podobnosti in razlike pokažemo, je risanje oblačkov. Z računalniškimi programi lahko mikrobioto vsakega posameznika predstavimo kot majhno piko v prostoru. Da nam bo lažje, recimo, da kot majhno piko na steni. Bolj ko si je črevesna mikrobiota dveh ljudi podobna, bližje skupaj bosta njuni piki. Če narišemo mikrobioto zdravih ljudi kot zelene pike, bomo na steni dobili majhen oblaček. Ljudje imajo različno mikrobioto, zato je vsaka pika na drugem mestu. Vendar so blizu ena drugi in oblaček zelenih pik je majhen. Mikrobioto bolnih ljudi narišemo z modrimi pikami. Te bodo kar precej ena od druge in moder oblaček bo veliko večji in bolj razpršen.
Žal učinek Ane Karenine in pa to, da je vsaka mikrobiota drugačna na svoj način, še ne pomeni, da je ta drugačnost povezana z določeno boleznijo. Če ostanemo pri prejšnji primerjavi, ljudje z rakom ne bodo tvorili enega oblačka, ljudje z diabetesom drugega, ljudje z avtoimunskimi boleznimi tretjega oblačka. Zato danes še ne znamo uporabiti analize črevesne mikrobiote za ugotavljanje bolezni.
Vendar je prav to eden od ciljev. Zato v raziskavah primerjamo, kako je sestavljena mikrobiota pri zdravih ljudeh in ljudeh z določenimi obolenji, ki imajo tako imenovano porušeno ali neuravnoteženo mikrobioto. Izkaže se, da lahko razlikujemo tri glavne tipe neravnovesja. Pri prvem se pojavi malo število škodljivih bakterij. Na primer pri raku debelega črevesa se pojavi določena fuzobakterija (Fusobacterium nucleatum) ali porfiromonas. Za drugi tip neravnovesja je značilno, da izginejo skupine koristnih bakterij. Tak primer so kronične vnetne črevesne bolezni, kjer bolniki tipično nimajo bakterij z imenom Faecalibacterium in Roseburia. Oboji so izjemno pomembni, ker izdelujejo snovi, ki prehranjujejo naše črevesne celice in tudi sicer vplivajo na naše zdravje. Da sta ti dve bakteriji zelo pomembni, kaže tudi dejstvo, da sta bili med tistimi devetimi, ki so jih imeli skoraj vsi naši zdravi prostovoljci.
Pri tretjem tipu neravnovesja, ki se pojavi tipično pri jemanju antibiotikov, pride do velikih sprememb v mikrobioti. Zmanjša se število bakterij in močno se zmanjša raznolikost bakterij. Ne samo nekatere vrste, naenkrat manjka veliko različnih vrst bakterij. To je slabo, saj je zaradi tega nenadoma na voljo veliko prostora in hranil. Tako lahko naše prebavilo naselijo škodljive bakterije. Če ne povsem škodljive, pa vsaj takšne, ki samo vzamejo hrano, ničesar pa ne dajo v zameno svojemu gostitelju. Naše dobre, običajne bakterije namreč na različne načine skrbijo za naše zdravje.
Kot so različne porušene mikrobiote in razlogi zanje, so različni tudi načini, kako lahko poskusimo povrniti ravnotežje. Skupno jim je to, da je mikrobioto nato v ravnotežju treba tudi vzdrževati.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
