Modrina nad nami

Globoka modrina je film, film o potapljanju, o globini, ki tako privlači nekatere ljudi! Modra barva nam je blizu. V naravi je poleg zelene in v nekaterih predelih našega planeta bele najbrž najpogostejša.

Nebo je modro. Bi lahko tudi za nebo rekli, da je globoko? Kako pa, če ne tako? Da je debelo? Čudno se sliši, prepričan sem, da se ta oznaka ne bi prijela. Visoko morda? Za ozračje bi lahko rekli, da ima neko višino, nebo pa je nekaj drugega. Tudi debeline nima, kar za ozračje zagotovo velja. Čemu sploh rečemo nebo? Nečemu, kar je nad nami. Ampak samo kadar ni oblakov, kajti "oblaki prekrivajo nebo". Na Zemlji je nebo modro. "Deep blue." Globlje, kot je vsak ocean na našem planetu. Modro je zaradi zraka, zaradi molekul plinov, ki nas obdajajo. In seveda zaradi sončne svetlobe, ki se sipa na molekulah v ozračju, tako nastane modra barva. Ja, modrih je več, tudi na nebu. Lahko je res "globoko", temno modro, tako je običajno na večjih nadmorskih višinah, kjer je zrak bolj čist, brez drugih mehanskih primesi. Morda ste že leteli z letalom - ta možnost preverjanja barve neba višje v ozračju nam je večini dostopnejša od tega, da bi splezali na kakšen osemtisočak. Tam bi se vam/nam verjetno temnilo pred očmi.

Igra svetlobe je res neverjetna. Ob sončnih vzhodih in zahodih lahko nebo žari rdeče, lahko je rumenkasto, mnogo odtenkov lahko vidimo, če si vzamemo čas in se prepustimo opazovanju. V vesolju pa je nebo črno. Naše oči vidijo tisto, kar je osvetljeno, od koder potem svetloba pripotuje v oko. Vesolje je med nebesnimi telesi prazno, dobro, obstaja tudi "vesoljski prah", a vmes ni nobene snovi, od katere bi se lahko sončna svetloba odbijala, ali snovi, ki bi vplivala na sončno svetlobo, kot se to zgodi v ozračju.

Nebo je modro le, dokler smo na Zemlji. Nebo je torej nekakšna utvara, ni nekaj, kar bi lahko prijeli, omejili, odrezali … Tudi mavrica je nekakšna utvara. Škoda. Škoda za mavrico in škoda za nebo. Si predstavljate, da bi si lahko odrezali košček neba za v strop v dnevni sobi?! Na srečo ne gre, kajti pri naši požrešnosti bi ga verjetno slej ali prej zmanjkalo.

Naša Zemlja je res lepa. No, za večino je lepo tisto, kar nas spominja na dom, kar nam je dom, na kar smo navajeni, nekakšna nostalgija po domačem okolju. Verjetno modrega neba in jutranje ter večerne zarje človeštvu ne bo uspelo uničiti. No, morda kje začasno. Sicer pa, če ljudi ne bo več, koga bo to sploh še zanimalo?