Nacionalni program vzgoje in izobraževanja: Več etike in računalništva, NPZ za tretješolce in obvezen tuji drugi jezik

V osnovnih in srednjih šolah je potrebno spodbujati bralno pismenosti in bralno kulturo ter krepiti veščino pisanja.

Marko Vanovšek

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje je strokovna delovna skupina predstavila osnutek nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za prihodnje desetletje. Gre za strateški dokument, v katerem je opredeljenih 21 strateških ciljev, 51 strateških podciljev in 284 ukrepov. Z njimi po besedah skupine in dekana ljubljanske pedagoške fakultete Janeza Vogrinca, "usmerjajo h kakovostnemu in k trajnostno naravnanemu vzgojno-izobraževalnemu sistemu."

Pripravljalci osnutka dokumenta na področju predšolske vzgoje predlagajo ukinitev fleksibilnega normativa, torej možnosti, da sta v določenih primerih v skupini dva otroka več. Zavzemajo se še za prostorski normativ, ki znaša najmanj tri kvadratne metre na otroka, brez upoštevanja prostorov zunaj igralnice. Za predšolske otroke eno leto pred vstopom v šolo bi uvedli obvezni brezplačni dnevni program. V tem zadnjem letu predvidevajo sočasnost dveh vzgojiteljev v obsegu šest ur dnevno.

Izjeme pri drugem tujem jeziku

V osnovni šoli predlagajo okrepitev obveznega predmeta domovinska in državljanska kultura in etika z eno dodatno uro v 7. razredu osnovne šole, računalništvo v 5. in 6. razredu, v ostalih razredih pa vključitev vsebine računalništva in informatike v ostale predmete. V zadnji triadi predlagajo obvezen drugi tuji jezik. Pri tem dodajajo izjeme kot so: učenci na dvojezičnih območjih, učenci Romi, učenci priseljenci, gluhi in naglušni, uporabniki slovenskega znakovnega jezika, učenci s posebnimi potrebami in odrasli, ki obiskujejo osnovno šolo. Ta predlog je že povzročil precej polemike in ga je predvidevala novela zakona o osnovni šoli, a je bil potem umaknjen, ker ni bilo dovolj soglasja. Po besedah Vogrinca so z izjemami večino očitkov rešili. V zvezi z drugim tujim jezikom predlagajo tudi razmislek, kako ga umestiti v srednješolske programe.

Dve ravni zahtevnosti na splošni maturi

Na področju srednje šole predlagajo, da se v predmet informatika v programu gimnazija vključijo nove vsebine s področja podatkov in umetne inteligence, kakor tudi uvedejo vsebine s področja digitalnih tehnologij v srednje šole. Ob tem menijo, da je potrebno uvesti tudi preventivne programe za ozaveščeno in omejeno rabo vsebin digitalnega sveta.

Nadgradnja sistema srednješolskega izobraževanja bi se dotaknila tudi mature. In sicer, predlagajo dve ravni zahtevnosti na splošni maturi pri vseh obveznih in splošnoizobraževalnih izbirnih maturitetnih predmetih. Kandidat bi izbrali na višji ravni en predmet izmed obveznih predmetov in en predmet izmed izbirnih predmetov. Prav tako bi vpeljali dve ravni izvedbe obveznih maturitetnih predmetov v zadnjih dveh letnikih gimnazijskega programa in v maturitetnem tečaju. Prizadevajo se za ukrepe, ki bodo zagotovili večjo objektivnost in ločljivost ocenjevanja notranjega dela maturitetnih izpitov. V primerov ustnih izpitov mature predlagajo, da se izvedejo v zaključnem letniku med poukom z namenom izboljšanja organizacije izvedbe pouka v nižjih letnikih.

Dijaki programov srednjega strokovnega in poklicno-tehničnega izobraževanja bi za vpis na univerzitetne študijske programe opravili obvezne predmete splošne mature (slovenščina, matematika, tuji jezik). Skupina še predlaga, da se financira najustreznejši način priprave dijakov srednjih strokovnih šol na opravljanje obveznih predmetov splošne mature, ki bo ohranjal dvojno funkcijo srednjega strokovnega izobraževanja – vstop na trg dela in nadaljnji študij.

"Potrebno je povečati zanimanje za pedagoške poklice."

Spodbujanje bralne kulture in podpora psihosocialnemu razvoju

Skupina si prizadeva še za okrepitev inkluzivne naravnanosti v okvire katere med drugim predlaga vključevanje drugega učitelja oz. ustreznega strokovnega delavca v vse tri razrede prvega triletja osnovne šole na podlagi analize potreb. Prav tako predlaga jasno razmejitev med odločanjem strokovnih delavcev in vplivom staršev pri pouku in v šoli. In še, da se s pravnimi podlagami zagotovi strokovno avtonomijo učitelja v postopku preverjanja in ocenjevanja znanja.

Med nekaterimi poudarki nacionalnega programa so še: spodbujanje bralne pismenosti in bralne kulture, krepitev vloge pisanja in krepitev kulturno-umetnostne vzgoje, spodbujanje gibanja pri vseh predmetih, na primer minuta za gibanje - pri čemer dodatna ura športa na teden se ni znašla med predlogi-, podpora psihosocialnemu razvoju ter socialnemu in čustvenem učenje otrok in mladostnikov. "Predlagamo eno šolsko uro na teden v obseg dela razrednikov za osnovno in srednjo šolo, ki bi bila namenjana krepitvi socialnega in čustvenega učenja," je izpostavil Vogrinc.

Posodobitev strokovnega izpita

V osnutku dokumenta se je skupina dotaknila še pedagoškega kadra. Janez Vogrinc je poudaril, da je potrebno povečati zanimanje za pedagoške poklice ter okrepiti ugled in prepoznavnost poklicev v vzgoji in izobraževanju. V osnutku se me drugim zavzemajo za posodobitev strokovnega izpita, ustrezno umestitev v plačne lestvice plačnega sistema javnih uslužbencev, s posebnim poudarkom na plačnem izhodišču strokovnim in vodstvenim delavcem, ki začenjajo svojo karierno pot, kakor tudi za ugodnejše pogoje za reševanje stanovanjske problematike za zaposlene v vzgoji in izobraževanju.

Kdaj bodo ukrepi zaživeli v praksi, ni znano. Dokument še ni bil predstavljen strokovni javnosti. Z njo se bodo sestali na petih regijskih srečanjih, na katerih bodo pretresali ukrepe in možnosti izvedljivosti. Pristojno ministrstvo pa bo po sprejetju dokumenta pripravilo področne akcijske načrte uresničevanja, v katerih bo opredelilo časovni načrt izvedbe ter predvidene vire financiranja.

Eden ali dva popravna roka pri NPZ

Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev in ravnateljica ljubljanske Osnovne šole Danile Kumar Mojca Mihelič se strinja z okrepitvijo obveznega predmeta domovinska in državljanska kultura in etika, saj "v Sloveniji imamo premalo domovinskega ponosa." Prav tako podpira računalništvo v 5. in 6. razredu osnovne šole. A pri tem dodaja pogoj, in sicer, da se novost ne uvede na račun okrnjenega gibanja otrok in drugih šolskih vsebin, ki so pomembne za njihov razvoj. Po njenem mnenju bi bilo potrebno dati tudi več poudarka na prej omenjeno gibanje, glasbeno in likovno umetnost. V zvezi drugim tujim jezikom v zadnji triadi pravi, da že sedaj ga otroci lahko izberejo kot izbirni predmet in ta način je ustrezen in ne da postane obvezen. Glede upoštevanja dosežkov nacionalnega preverjanja kot eno izmed meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programih srednješolskega izobraževanja se strinja, vendar meni, da bi bilo potrebno učencem omogočiti enega ali dva popravna roka.