Grška policija je v sodelovanju z Europolom stopila na prste kriminalni združbi, ki se je od leta 2016 ukvarjala z nezakonitimi posvojitvami otrok, nadomestnim materinstvom in prodajo jajčec. Iz Bolgarije je pošiljala v Solun nosečnice, kjer so rojevale v zasebni kliniki. Novorojence je prodajala za 25 tisoč do 28 tisoč evrov. Nekatere ženske so kriminalci uporabljali tudi kot nadomestne matere. Vpleteni so bili še v trgovanje z jajčeci. Donatorke so bile v glavnem Bolgarke, Gruzijke in Rusinje. Po oceni Europola je razkrita kriminalna združba s tovrstno trgovino z ljudmi ustvarila vsaj pol milijona evrov.
Med 66 osumljenci so odvetnik, ginekolog porodničar in uslužbenci zasebnih klinik. Razkritje te kriminalne združbe bi pri politikih in uradnikih v Sloveniji, ki so pristojni za zakonsko ureditev področja nadomestnega materinstva, moralo sprožiti alarm, pa ga ni.
Zaskrbljeni so le na ministrstvu za zunanje zadeve, kjer na leto obravnavajo okrog pet primerov, ko starši skušajo priglasiti kot svojega otroka novorojenca, rojenega v tujini, in zanj na veleposlaništvih pridobiti potni list, ob tem pa ne morejo predložiti predpisanih dokumentov.
Sive cone v slovenski zakonodaji
Na podlagi tovrstnih izkušenj in opozoril na sestankih delovnih skupin v Bruslju neuspešno opozarjajo, da je v slovenski zakonodaji področje nadomestnega materinstva treba urediti tako, da ne bo več sivih con, ki omogočajo zlorabe in mešetarjenje.
O razkritjih Europola v Grčiji so bili seznanjeni iz medijev. "Slovenski pravni red zaenkrat nima določb, ki bi kakorkoli urejale (preprečevale ali dovoljevale) nadomestno materinstvo, kar po našem mnenju vodi v situacije, ki vpletenim ne zagotavljajo možnosti za njihovo pravno zaščito. Zlasti za zaščito najbolj ranljivih v teh postopkih," opozarjajo v Bruslju.
Na ministrstvu za pravosodje pojasnjujejo, da slovenski kazenski zakonik že določa kazniva dejanja, ki jih je v Grčiji razkril Europol. "Ocenjujemo, da je kazenska zakonodaja na tem področju ustrezna, zato sprememb zaenkrat ne načrtujemo, seveda pa problematiko ažurno spremljamo," so nam sporočili.
Dokazovanje starševstva z DNK-analizo
Vlada je julija letos potrdila novelo zakona o matičnem registru, kjer se spremembe dotikajo tudi v tujini rojenih otrok slovenskim parom. Praksa namreč izkazuje, da se tudi slovenski pari vse pogosteje odločajo za postopke nadomestnega materinstva v tujini, ob vpisu v matični register pa predložijo dokazilo tujega organa oziroma ustanove, da so otrokovi biološki starši. A ta dokazila so lahko tudi dvomljiva. Zato prenovljeni zakon omogoča, da se v primeru dvoma poleg izpiska od staršev zahteva tudi potrdilo o rojstvu oziroma opravljena analiza DNK za dokazovanje starševstva, enako kot to zakon določa za primere rojstev zunaj zdravstvene ustanove, da bi preprečili zlorabe na tem področju oziroma trgovino z belim blagom. Analizo DNK za dokazovanje starševstva bo opravljal Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Zakon zdaj čaka na proceduro v parlamentu.
Na ministrstvu za zdravje so nam pojasnili, da zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) v sedmem členu izrecno določa, da do postopka OBMP ni upravičena ženska, ki namerava otroka po rojstvu odplačno ali neodplačno prepustiti tretji osebi (nadomestno materinstvo), in v osmem členu še določa, da OBMP s hkratno uporabo darovanih jajčnih celic in darovanih semenskih celic ni dovoljena. Če pravne oziroma fizične osebe opravijo nedovoljene postopke iz navedenih členov, se kaznujejo za prekršek.
Oploditev s pomočjo pri nadomestnem materinstvu ni dovoljena
Nepripravljenost, da bi v slovenski zakonodaji odpravili sivo cono, ko govorimo o nadomestnem materinstvu, gre v veliki meri pripisati interesom različnih skupin ljudi, ki pri mešetarjenjih sodelujejo in tudi kar lepo zaslužijo. Slovenija zaradi te nepripravljenosti ostaja med državami, ki področja nadomestnega materinstva nimajo urejenega. Teh držav je vedno manj. Tako se lahko zgodi, da bo nekega dne v Bruslju treba pojasnjevati, zakaj država ni pokazala dolžne skrbnosti, da bi odpravila pravno negotovost in tako staršem in otrokom zagotovila pravno zaščito.
Otrok kot objekt pogodbe
Slovenska zakonodaja in tudi zakonodaja večine držav po pojasnilih ministrstva za zdravje prepoveduje nadomestno materinstvo, ker otrok postane objekt pogodbe med naročnikoma in žensko, ki rodi otroka kot nadomestna mati, ker nadomestna mati postane instrument za rojevanje, ker otrok postane objekt trgovanja, kadar gre za plačljivost nadomestnega materinstva. Razlog za prepoved so tudi primeri, ko se nadomestna mati tako naveže na otroka, ki ga nosi, da ga po porodu noče izročiti naročnikoma, pa otrok se lahko rodi prizadet in zato ne ustreza željam, pričakovanjem in zahtevam naročnikov, ki ga zaradi prizadetosti nočeta sprejeti. Ministrstvo za zdravje ni zaznalo nikakršnih trgovanj z jajčnimi celicami na območju Slovenije, so nam še pojasnili.
