V državah članicah zveze Nato in njenih zaveznicah, denimo na Švedskem, vlada popolna bojna pripravljenost na vojaški spopad. Tak sklep je mogoče izpeljati dva dni pred začetkom največje vojaške vaje po hladni vojni, ki jo bodo izvedli na Norveškem, kjer se bo približno 50 tisoč vojakov, letalcev in mornarjev udeležilo tega najobsežnejšega vojaškega urjenja. Med njimi bo tudi 250 pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske. Potem ko je minuli mesec zveza Nato ruske megalomanske manevre v okviru vaje Vzhod 2018 (Vostok 2018), v kateri je sodelovalo neverjetnih 300 tisoč ruskih, kitajskih in mongolskih vojakov, označila za nevarno sporočilo iz Moskve, sedaj 29 držav članic Nata skupaj z zahodnimi partnericami vrača žogico. Scenarij te vojaške vaje zahodnih sil pod dežnikom Nata in peščice partnerskih držav, imenovane Trojni stik (Trident Juncture 2018), vključuje odziv na napad agresorja po aktivaciji petega člena Severno-atlantske pogodbe, ki pravi, da napad na eno državo članico zveze Nato pomeni napad na vse.
Fiktivnega agresorja ni treba imenovati
V tem namišljenem primeru gre za ogroženost Norveške. Čeprav je za lokacijo vaje izbrana država, ki meji na Rusijo, v Natu poudarjajo, da bo to obrambna in odvračalna vaja, ki ni uperjena proti nobeni konkretni državi, temveč proti kateri koli državi, ki bi napadla zavezništvo. A ne gre se slepiti. Nekdanji švedski premier Carl Bildt je v komentarju, ki smo ga v minulih dneh med drugim objavili tudi na Večerovih straneh, zapisal, da ni nobene potrebe po imenovanju potencialnega agresorja, pred katerim se stara celina in zahodni svet branita na obalah Norveške in severnega Atlantika. "Jasno je, da to nista ne Švedska ne Finska, katerih vojaki se prav tako udeležujejo urjenja," med vrsticami Bildt uperi prst vzhodno od skandinavskih držav in nadaljuje: "Med hladno vojno se je Finska občasno znašla pod sovjetskim pritiskom, ko si je Kremelj prizadeval razširiti svoj manevrski prostor. Kljub temu je vedno ostala odločna in je predano branila svojo nordijsko in zahodnjaško identiteto. Podobno je tudi Švedska vedno znova zavračala članstvo v Natu, predvsem zaradi svoje dolgoletne geopolitične nevtralnosti, a tudi iz solidarnosti s Finci. Medtem ko sta se Danska in Norveška vendarle pridružili tej vojaški aliansi, Švedska in Finska v mirnem času nista hoteli gostiti tujih vojaških sil. Toda v zadnjih letih se je varnostna pokrajina severne Evrope spremenila."
Analitik: Največji izziv bo koordinacija 31 držav
Vaja se bo odvijala na Norveškem ter bližnjem območju severnega Atlantika in Baltskega morja, vključno z Islandijo ter zračnima prostoroma Finske in Švedske. V urjenju bo sodelovalo več kot 45.000 udeležencev iz 31 zavezniških in partnerskih držav. To pomeni okoli 150 zračnih plovil, 60 ladij in 10.000 vozil na vaji. Eden bolje podučenih in izpostavljenih obrambnih analitikov v naši regiji, Igor Tabak s hrvaškega spletnega portala Obris (Obramba in varnost), za Večer pravi, da je treba v zvezi z Natovo vajo najprej razumeti, da ni ključno visoko število pripadnikov vojska – blizu 50.000. "Ključna bo koordinacija več kot 30 držav udeleženk v vaji. To je element, ki dela to vajo izjemno kompleksno. Verjetno celo bolj kompleksno od vaje Vzhod 2018, ki so jo prejšnji mesec izvedli Rusi ob podpori Kitajcev in Mongolov." Po Tabakovih besedah se bo kot izziv izkazalo koordinirati različne vojaške sestave, različno opremo, izurjenost, jezike … "Veliko tega je na načelni ravni usklajenega med državami članicami Nata, vendar ko vse skupaj postavimo na teren in v neko situacijo, se šele pokaže prava slika in morebitne razpoke, ki jih je treba zakrpati. Tega ni mogoče ugotoviti drugače kot na terenu, med vajo," pravi hrvaški analitik.
Dva milijona evrov za udeležbo Slovenije
Slovenski vojaški kontingent sestavljajo motorizirana četa, dva helikopterja, enota za civilno-vojaško sodelovanje in nacionalni podporni element. "Slovenska vojska sodeluje z delom sil v najvišji stopnji pripravljenosti," sporočajo iz slovenskega Generalštaba. K temu sodi del skupine za civilno-vojaško sodelovanje, helikopter za medicinsko evakuacijo, motorizirana četo s črnogorskim vodom, transportnim helikopterjem in vojaška policija. Kontingent šteje 241 pripadnic in pripadnikov. "Trident Juncture 18 ponuja izjemno možnost za delovanje skupaj z zavezniškimi vojskami, za delitev izkušenj in sodelovanju pri obvladovanju potencialnih kriznih razmer. Pretok informacij med državami članicami je trden v širokem spektru – od varnosti na Baltiku in Severu pa do hibridnih groženj," še dodajajo v Generalštabu. In tudi, da je urjenje z uporabo zavezniških zmogljivosti bolj učinkovito. Stroški Slovenije za udeležbo vojaškega kontingenta pa se bodo gibali okoli dveh milijonov evrov.
