Napovedani bliskoviti in drastični posegi v škodo medijev odmevajo

Ekspresno navrženi predlogi sprememb medijske zakonodaje - krovnega zakona o medijih, zakona o RTV in zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA) - v javnosti negativno odmevajo, še posebno kritična v prvih odzivih je stroka. Ministrstvo za kulturo Vaska Simonitija je pripombam na novelo namenilo pičlih pet delovnih dni, kar pomeni, da se rok po četrtkovi objavi izteče že to sredo, 15. julija. Kratek čas za komentarje ovira poglobljeno javno razpravo, predlagani zakoni hkrati niso niti koalicijsko usklajeni. Ob nagli proceduri predvsem vzbuja skrb vsebina načrtovanih sprememb, ki korenito posegajo v slovenski medijski prostor. Premier Janez Janša jih je sicer v pogovoru za Odmeve TV Slovenija že relativiziral z oceno, da gre "le za manjše spremembe". Podobne procedure se sicer lahko spomnimo že iz časa prve Janševe vlade, ko so na kulturnem ministrstvu pripravili zakon o RTV in predvideli kratek rok za javno razpravo. "Kot da ne bi bili zainteresirani za poglobljeno in strokovno javno razpravo, da bi pridobili kakovostne predloge in pripombe. Ministrstvu bi moralo biti v interesu, da so zakoni dobro napisani. Upam, da bodo razpravo podaljšali," pravi Marko Milosavljević, profesor na Fakulteti za družbene vede, ki ocenjuje, da so zakoni pisani hitro, površno in da niso le slabi, temveč tudi škodljivi. "Imam občutek, da so pisani osebno, da iz njih buta želja zakonodajalca, da bodisi kaznuje čisto specifične slovenske medije in lastnike in na drugi strani favorizira specifične medije in lastnike."

Kadunc: "Konec za RTV"

Med ključnimi spremembami so financiranje RTV Slovenija, ki destabilizira javni servis, upravljanje oziroma nadzor STA neposredno prek vlade, v oči bode uvedba sklada za financiranje slovenske televizijske produkcije, v katerega bi se nateklo kar 25 milijonov evrov, o delitvi katerih bi odločal kar kulturni minister. Med večjimi posegi je ukinjanje radijskih mrež z vrnitvijo v prejšnje stanje, ki je po prvih ocenah tudi pravno vprašljivo. Če bi novela zakona o RTV v zdajšnji obliki obveljala v državnem zboru, bi moral javni servis pet odstotkov od sredstev, zbranih z RTV-prispevkom, nameniti financiranju uresničevanja javnega interesa na področju medijev, tri odstotke pa financiranju STA. Poleg tega bi se RTV-služba Oddajniki in zveze, ki s široko mrežo oddajnikov oskrbuje odjemalce z različnimi televizijskimi in radijskimi programi, prenesla na novoustanovljeno državno družbo. S tem bi ministrstvo javnemu servisu odvzelo okoli 13 milijonov evrov. "RTV potrebuje dodatnih osem milijonov evrov letno za normalno delovanje. Novi zakon, ki nam jemlje denar, pomeni konec za to hišo," se je odzval generalni direktor Igor Kadunc. Janša pa je glede financiranja prav za RTV komentiral, da ima ta slabo vodstvo in da ga nihče ne bo prepričal, da rezerv ni, glede ločenih Oddajnikov pa ocenil, da bi se to moralo že zdavnaj urediti.

Novi sklad: 25 milijonov evrov bi delil kar minister

V predvideni sklad za financiranje slovenske televizijske produkcije bi prispevke plačevali operaterji, in sicer po 3,5 evra mesečno na naročnika. Do zbranih 25 milijonov evrov iz sklada bi bili upravičeni izdajatelji programov, ki imajo status nepridobitnega medija posebnega pomena (v perspektivi tudi Nova24TV) in dosegajo določeno gledanost (0,3 odstotka). Prav tako bi povečali dopusten obseg oglaševanja v televizijskih programih RTV Slovenija in odpravili omejitve obsega oglaševanja v radijskih programih. Milosavljević pripominja, da je 3,5 evra previsoko glede na prispevke v EU, da primerljivih zneskov, ki so lahko namenjeni tudi za financiranje informativnih programov televizij, ne pozna.

Nobene podpore tisku, razgradnja radijskih mrež

Nezanemarljivo je tudi, da krovni medijski zakon ne vzpostavlja nobene pomoči za tiskane medije, ki praktično za zakonodajalca ne obstajajo, in tudi, da prezre vrsto pogojev, vezanih na kakovostno in profesionalno novinarstvo, radijsko mrežo pa skuša razbiti in jo vrniti na stanje izpred 20 let. Nataša Harej, direktorica Radia Triglav, ki je v večinski lasti Infoneta, je po prvi preučitvi idejo o ukinjanju komercialnih radijskih mrež ocenila za neprimerno, "saj gre za zatečeno stanje, ki ga je zakonodaja dopustila, zdaj bi pa za več kot deset let nazaj urejali stanje. Razmere na trgu silijo v povezovanje, zakon postavlja drugačna pravila in bi celo razgradil mreže, ki že obstajajo." Pozdravila pa je možnost povezovanja lokalnih radijskih programov v mreže, ker meni, da bosta dolgoročno omogočena preživetje programov ter ohranitev delovnih mest in tudi programskih vsebin. "Hkratno omejevanje tvorjenja mrež komercialnih programov se mi zdi nesmiselno in izdajatelje postavlja v neenak položaj.
Problematična se mi zdi tudi predlagana ureditev sofinanciranja programskih vsebin programov s statusom posebnega pomena, saj vidim nevarnost v tem, da ta sredstva ne bi bila več postavka v proračunu, in če bi RTV takšni ureditvi nasprotovala, sprožila ustavno presojo in bi ji ustavno sodišče pritrdilo, bi programi s statusom ostali brez vira financiranja," je dodala Nataša Harej.