Naslednje leto bi začeli s cepljenjem otrok proti noricam

Cepljenje je ukrep, ki pomembno vpliva ne samo na posameznika, ampak tudi na kompletni javnozdravstveni sistem,“ je poudarila infektologinja s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC Mateja Logar pred začetkom evropskega in svetovnega tedna cepljenja. Prvi bo potekal od 21. do 27. aprila, drugi se bo odvil od 24. do 30. aprila. Obeležitev letos postavlja v ospredje 50-letnico, odkar je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) sprejela razširjen program cepljenja. Ta se je sprva osredotočal na zaščito vseh otrok pred šestimi otroškimi boleznimi: tuberkulozo, davico, tetanusom, oslovskim kašljem, otroško paralizo in ošpicami, nato se je širil in nadgrajeval.

Vodja predstavništva Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji Melita Vujnović je ob častitljivi obletnici izpostavila, da so cepiva v zadnjih petdesetih letih vsako leto rešila do pet milijonov življenj, skupaj pa dvesto petdeset milijonov ljudi. Od takrat je znanost zelo napredovala. "Danes je na voljo trinajst splošno priporočenih cepiv skozi celotno življenjsko obdobje ter sedemnajst dodatnih cepiv, ki so priporočena odvisno od okoliščin.“ Pri tem je postregla še z nekaterimi podatki, in sicer, da je bilo leta 1974 v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju cepljenih le 10 odstotkov otrok. Danes se je ta delež povečal na 94 odstotkov, pojavnost teh bolezni pa se je dramatično zmanjšala. "Do konca leta 2022 je triintrideset od triinpetdesetih držav v evropski regiji odpravilo endemično širjenje ošpic, vendar lahko zaradi že majhnega zmanjšanja precepljenosti opazimo, da se izbruhi ošpic ponovno pojavljajo in prizadenejo zdravje otrok.”

Rekordni primeri oslovskega kašlja

Predstojnica Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Marta Grgič Vitek je izpostavila, da ima slovenski program cepljenja še daljšo tradicijo kot t.i. razširjen program cepljenja Svetovne zdravstvene organizacije, saj so bila cepljenja predpisana v slovenskem programu cepljenja že v šestdesetih letih preteklega stoletja. Zaradi sistematičnega cepljenja skozi več desetletij pri nas se nekatere nalezljive bolezni (npr. otroška paraliza, davica, rdečke, mumps) ne pojavljajo več, nekatere pa le redko, npr. tetanus pri starejših necepljenih odraslih in posamični primeri ošpic. Letos smo zabeležili devet primerov ošpic.

Z razliko od ošpic se oslovski kašelj še vedno pojavlja v manjših izbruhih na dve ali štiri leta. V zadnjih mesecih po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz več evropskih držav poročajo o porastu primerov oslovskega kašlja, iz nekaterih držav celo o rekordnih številkah. "Tudi v Sloveniji bomo imeli letos očitno največje število prijav oslovskega kašlja v zadnjih desetletjih. Do zdaj smo imeli prijavljenih že več kot 900 primerov."

Novosti programa cepljenja 

Grgič Vitkova je še predstavila predloge glede programa cepljenja, in sicer, da se napove širitev nacionalnega programa s cepljenjem otrok proti noricam z letom 2025; da se cepljenje proti HPV-ju v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja omogoči tudi vsem moškim do 26. leta starosti in da se v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja omogoči tudi cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu za vse, ki v tekočem letu dopolnijo 47 in 48 let poleg že upravičenih generacij odraslih – to so osebe, ki v tekočem letu dopolnijo 49 let in zamudniki. V zvezi z nosečnicami pa se glasi predlog, da se jim omogoči cepljenje s cepivom proti respiratornemu sincicijskemu virusu v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, takoj ko bo cepivo na voljo. 

Po njenih besedah je pomembno, da se vzdržuje visoka precepljenost pri vseh cepljenjih, ki jih zagotavlja nacionalni program cepljenja, tako pri otroških cepljenjih kot cepljenjih odraslih, “kajti nič ne pomaga samo širjenje programa cepljenja, če temu ne sledi zaščita prebivalcev pred nalezljivimi boleznimi”.

Poživitveni odmerki v odrasli dobi

Pediater Denis Baš je poudaril, da imamo dober program cepljenja, a obžaloval, da ne dosegamo rezultatov precepljenosti, da bi pri nekaterih boleznih dosegli kolektivno zaščito in zaščitili tudi tiste, ki se zaradi medicinskih razlogov ne cepijo. Opozoril je na pomen cepljenja nosečnic proti oslovskemu kašlju, ki zaščiti novorojenčke pred boleznijo. Po njegovih beseda moramo kot družba narediti premik, da se zavemo pomena preprečevanja nalezljivih bolezni s cepljenjem.

Logarjeva je še opozorila na zmotno prepričanje, da je cepljenje pomembno samo za otroke, ne pa tudi v odrasli dobi. Kot drugo zmoto je omenila mnenje ljudi, da se ni treba cepiti, če so vendarle zdravi. "Cepimo se zato, da ostanemo zdravi. Ko enkrat zbolimo, je za cepljenje že prepozno.“ Opozorila je na nizko precepljenost proti gripi med starejšo populacijo in kroničnimi bolniki in poudarila pomen ozaveščanja glede cepljenja proti pnevmokoknim okužbam. Te so namreč pogost vzrok hospitalizacije med starejšimi, ki zbolijo za pnevmokokno pljučnico. Med drugim je še opomnila, da cepljenje s poživitvenimi odmerki v odrasli dobi npr. proti tetanusu, oslovskemu kašlju "ponuja veliko možnosti, da ostanemo zdravi."