Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so v zadnjih dneh prejeli prijave treh primerov ošpic pri mladoletnih osebah. Zbolela sta dva osnovnošolska otroka ter dijak srednje šole, ki proti bolezni niso bili zaščiteni s cepljenjem. Po dosedanjih podatkih primeri med seboj epidemiološko niso povezani. Epidemiološka preiskava še poteka, so sporočili z inštituta.
Eden od obolelih se je okužil med potovanjem po državi, kjer je incidenca bolezni višja kot v Sloveniji. Drugi dve osebi v času inkubacije bolezni nista potovali in po navedbah nista imeli stikov z obolelimi osebami. Vir okužbe pri nobenem od obolelih zaenkrat ni znan, so sporočili z NIJZ.
Šole so obveščene
Epidemiološka preiskava še poteka, zato so šole, ki jih obiskujejo oboleli, že obvestili o pojavu bolezni. Osebe v tesnih stikih z obolelimi, ki proti bolezni niso zaščiteni, so oziroma bodo na NIJZ povabili na cepljenje.
"Za omejevanje širjenja okužbe in preprečevanje bolezni je ključnega pomena cepljenje, zato je izjemnega pomena, da otroci prejmejo vsa cepljenja v skladu s programom cepljenja. Za zaščito sta potrebna dva odmerka cepiva. Osebe, ki prebolijo ošpice, so trajno zaščitene proti tej bolezni," so navedli.
Bolezen se prenaša neposredno ali posredno s kužnimi kapljicami izločkov nosu in žrela okužene osebe (kihanje, kašljanje). Bolnik z ošpicami je kužen že približno štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni po pojavu. Bolezen se najhitreje prenaša v okoljih, kot so vrtci, šole, množične prireditve.
Največje tveganje za zaplete in tudi smrt je pri dojenčkih in imunsko oslabljenih osebah. Zapleti se pojavijo pri približno 30 odstotkih primerov. Bolezen pri novorojenčkih in dojenčkih lahko povzroči hudo drisko z dehidracijo. Pri otrocih se kot zaplet lahko pojavi vnetje srednjega ušesa ali pljučnica, ki je najpogosteje vzrok za smrt. Redkeje se kot zaplet lahko razvije tudi vnetje osrednjega živčevja.
Po uvedbi cepljenja v letu 1968 se je v primerjavi z obdobjem pred cepljenjem incidenca ošpic v Sloveniji bistveno zmanjšala. V letu 1974 je bila v program cepljenja uvedena revakcinacija proti ošpicam za otroke v 4. ali 5. letu starosti, ki so že bili enkrat cepljeni. Tako so osebe, rojene 1969 in pozneje, praviloma prejele dva odmerka cepiva proti ošpicam. Od uvedbe cepljenja incidenca ves čas pada razen v letih 1973, 1976/1977, 1984 in 1994/1995, ko so vnovič zabeležili prehodne epidemične skoke.
V zadnjem letu po Evropi spet pogostejše
V zadnjih desetletjih je bila incidenca ošpic v Sloveniji zelo nizka, od leta 2000 do 2009 pa ni bil zabeležen noben primer. Po desetih letih odsotnosti so se ošpice spet pojavile v letu 2010 s tremi prijavljenimi primeri (en vnesen - pri tujcu, dva sekundarna primera pa pri naših državljanih), šlo je za prenos v bolnišničnem okolju. Porast so zabeležili v letu 2014, in sicer kar 52 primerov, od tega je bila večina (44) primerov povezanih z mednarodno razstavo psov. V letu 2022 na NIJZ niso zabeležili nobenega primera ošpic, lani pa enega, so pojasnili na NIJZ.
Precepljenost predšolskih otrok s prvim odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je bila v letu 2022 95,8 odstotka, v letu 2021 95,3 odstotka, v letu 2020 je znašala 94,3 odstotka.
Precepljenost z drugim odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je v Sloveniji v šolskem letu 2022/2023 znašala 88,9 odstotka, v letu 2021/2022 92,2 odstotka, v šolskem letu 2020/2021 pa 90,7 odstotka.
Ob tem na NIJZ opozarjajo, da se ošpice v zadnjem letu v Evropi pogosteje pojavljajo, zato zdravstvene delavce prosijo, da so pri obravnavi svojih pacientov pozorni na morebitne simptome in znake, značilne za ošpice: zvišana telesna temperatura (38 stopinj Celzija), makulopapulozni kožni izpuščaj, kašelj, nahod, vnetje očesne veznice.
O vsakem sumu na ošpice je treba takoj obvestiti območnega epidemiologa. "S pravilnim ravnanjem v primeru suma in z ustrezno obravnavo zbolele osebe pomembno prispevamo k preprečevanju nadaljnjega širjenja bolezni," so še zapisali na NIJZ.
