Prispevek po navedbah NČR obravnava razpis Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos) za dodelitev radijskih frekvenc, ki ga je Akos objavil tik pred iztekom roka za prenos direktive o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah v slovenski pravni red. S tem naj bi Akos kršil pravo EU, ker naj bi razpis temeljil na veljavnem zakonu o elektronskih komunikacijah, ki pa ni v skladu z evropsko direktivo zaradi zamude roka za njeno uresničitev.
Po navedbah Akosa kot pritožnika, ki jih povzema NČR, agencija pri prenosu direktive v nacionalni pravni red nima nobenih pristojnosti, ampak je to izključno v pristojnosti ministrstev in DZ. Pač pa ima pristojnost podeljevanja frekvenc, ki jih lahko podeli tudi po trenutno veljavnem zakonu in ob upoštevanju ciljev direktive. Frekvence mora podeliti tako zaradi operaterjev kot zaradi dejstva, da v primeru nepodelitve ali večjih zamud pri podelitvi grozijo Sloveniji kazni zaradi nespoštovanja zavez iz evropskega akcijskega načrta za 5G in evropske direktive, so pojasnili v pritožbi.
Novinarka je po besedah Akosa v prispevku navedla morebitne kazni, ki grozijo državi zaradi zamud pri implementaciji direktive, in to povezala s podelitvijo frekvenc za mobilne tehnologije, ki jo bo izvedla agencija. Pri tem pa ni navedla, da Sloveniji grozijo kazni tudi v primeru nepodelitve oziroma odlašanja s podelitvijo frekvenc, ugotavljajo.
Trditve v prispevku so po njenih besedah trditve sogovornika in ne njene
Novinarka, ki je v celoti zavrnila obtožbe, pa je navedla, da je prispevek pripravila po večdnevnem preverjanju informacij s kompetentnim sogovornikom. Prav tako naj bi imela Akos in ministrstvo za javno upravo kot nasprotni strani po njenih besedah možnost za pojasnila oziroma odgovore, ki jih je strnjeno tudi v celoti upoštevala.
Poudarila je, da je v celoti predstavila tematiko od trenutne slovenske zakonodaje do nove evropske direktive in ključne značilnosti razpisa za dodelitev frekvenc. Trditve v prispevku so po njenih besedah trditve sogovornika in ne njene, ne ona ne sogovornik pa nista nikjer trdila, da je Akos pristojen za implementacijo direktive. Povedano je bilo, da je to v pristojnosti ministrstva, pri čemer je bil naveden njihov odgovor, je izpostavila.
Poleg tega meni, da dejstvo, da je frekvence treba podeliti, ni izgovor za besedilo razpisa, ki ne sledi pravilom EU.
Novinarka zamolčala ključne informacije za razumevanje obravnavane teme
Po ugotovitvah NČR iz razpoložljivih informacij izhaja, da bi novinarka morala v prispevek vključiti več informacij iz odgovorov Akosa na njena vprašanja, tako tudi na vprašanje, zakaj so razpis sploh objavili. Prispevek po ugotovitvah NČR temelji na izjavah in pravnem mnenju sogovornika Mateja Avblja pred kamero. A slednji je po navedbah Akosa svoje pravno mnenje pripravil po naročilu enega od konkurentov na obravnavanem javnem razpisu, ki pri tem zasleduje lastne gospodarske interese, in ne nujno tudi javnega interesa, o čemer so poročali tudi drugi mediji, so zapisali v NČR.
Prispevek po njihovi oceni daje vtis, da je glavna težava pri implementaciji evropske direktive javni razpis Akosa, ki ni v skladu z njo, ne pa dejstvo, da država direktive sploh ni prenesla v slovenski pravni red. NČR glede na to ugotavlja, da je novinarka zamolčala ključne informacije za razumevanje obravnavane teme in s tem kršila 4. člen kodeksa.
Pač pa ni kršila 18. člena kodeksa, kot ji še očita agencija. Vsebina prispevka se namreč ni nanašala na morebitne postopke zoper agencijo oziroma odgovorne osebe agencije, so navedli na NČR.
