Neodvisnost sodstva je odvisna tudi od dostojnega plačila

Na povabilo Sodniškega društva Slovenije je prišel v Ljubljano predsednik Svetovnega sodniškega združenja Hrvat Đuro Sessa, da bi se seznanil s koraki slovenskih sodnikov za uresničitev odločbe ustavnega sodišča o sodniških plačah. Po končanem srečanju sta Sessa in Vesna Bergant Rakočević, predsednica Sodniškega društva Slovenije - ki je član svetovnega združenja -, podala izjave. "V Slovenijo sem prišel, da bi se še osebno seznanil s problemi slovenskih sodnikov glede njihove neodvisnosti, ki je povezana tudi s poštenim plačilom za njihovo delo. Gre za problem, ki ga nimajo samo slovenski sodniki, tudi na Hrvaškem in v drugih državah EU ga imamo. Eno od osnovnih načel demokratičnih držav je vladavina prava, zanjo pa je potrebno neodvisno sodstvo, primerne plače sodnikov in drugo. Če tega ni, lahko sodniki zaradi preslabih plač podležejo slabim vplivom," meni Sessa.  

Ker slovenska vlada ni izvršila odločbe ustavnega sodišča, "je slovenska izvršna oblast v konfliktu z evropskim pravom", dodaja Sessa. Meni, da so sodniki dolžni soditi svobodno, brez pritiskov, "vendar nam mora država, ki želi takšno sodstvo, to omogočiti". Ob tem navaja še eno težavo: javnost ni dovolj senzibilizirana za težave sodne veje oblasti, "vlade pa to izkoriščajo, da prikazujejo sodnike kot pohlepne posameznike, ki jih zanima le realizacija lastnih partikularnih interesov". Če so sodniki neodvisni, torej tudi dobro plačani za svoje delo, "je to dobro zanje in za vse državljane", še meni Sessa.

Položaj sodnikov je nevzdržen 

Vesna Bergant Rakočević se je Sessi oziroma Svetovnemu sodniškemu združenju zahvalila "za vso podporo pri naših ukrepih za izvajanje ustavne odločbe o sodniških plačah, ki bi morala biti realizirana že 3. januarja letos". Na novinarsko vprašanje, kako daleč naj gredo slovenski sodniki, da bi vlada uresničila ustavno odločbo o njihovih plačah, da bi tem ne bi škodovali sebi in državljanom, Sessa pravi: "To je težko ocenjevati, saj gre za vsako državo posebej. Slovenski sodniki so v boljšem položaju kot sodniki nekaterih drugih držav, tudi Hrvaške, ki nimajo ustavne odločbe o sodniških plačah. Vendar pa je treba povedati, da smo sodniki v boju za svoje pravice v slabšem položaju kot na primer javni uslužbenci, ki imajo svoje sindikate. Sodniki, ker smo funkcionarji, jih nimamo. Naš cilj pa je, da bi nas pri plačnem sistemu obravnavali enako kot ostale funkcionarje v državi. Zato nam ne preostane nič drugega, kot da svoje vlade opozarjamo, da je naš položaj, v tem primeru tudi slovenskih sodnikov, nevzdržen, in da upamo, da nam bodo prisluhnili in nam pomagali." 

Sodniki na sejo povabili pravosodno ministrico

Slovensko sodniško društvo je pred nekaj dnevi predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, evropskemu komisarju za pravosodje Didieru Reyndersu in predsednici Evropskega parlamenta Roberti Metsola poslalo tudi pismo, v katerem jih obveščajo, da kršitev materialne neodvisnosti slovenskih sodnikov lahko oteži izvedbo evropskih volitev. Slovensko sodniško društvo, ki združuje 600 slovenskih sodnikov, predsednike evropskih institucij obvešča, da so plače slovenskih sodnikov tako nizke, da kršijo načelo sodniške neodvisnosti in načela delitve oblasti. Na novinarsko vprašanje Đuri Sassa, kako komentira odločitev slovenskih sodnikov, da bodo ob neupoštevanju ustavne odločbe o sodniških plačah morda bojkotirali evropske volitve, je odgovoril: "Tega ne morem komentirati, to je stvar sodnikov vsake države posebej. Tudi na Hrvaškem so imeli sodniki slabe plače, a smo lani dosegli vsaj prvi del dogovora z našo vlado. Dvignile so se plače sodnikom na prvostopenjskih sodiščih, ker smo se sodniki višjih sodišč, tudi vrhovnega, strinjali, da se najprej njim popravijo plače, ki so bile res nizke. Z državo pa smo sklenili dogovor, da se v določenem roku, za katerega se bomo dogovorili, trajno uredijo plače sodnikov na Hrvaškem." Vesna Bergant Rakočević je nato pojasnila, da bo bela stavka sodnikov, za katero še ni ocene, kakšno škodo je zaradi preklica sodnih obravnav povzročila, zaključila v napovedanih dveh tednih, "po tem roku bomo normalo delali naprej". Se pa bodo člani Slovenskega sodniškega društva 30. januarja sestali na seji, da se odločijo, kakšni naj bodo nadaljnji ukrepi, da bi vlada le uresničila ustavno odločbo o sodniških plačah, "nanjo smo že povabili pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, da nas seznani o morebitnih ukrepih vlade glede zagotavljanja ustavne odločbe".