Povprečno gospodinjstvo je od novembra lani do januarja letos prejelo več kot dva kilograma letakov oziroma nenaslovljene oglasne pošte mesečno, kar po izračunu Ekologov brez meja pomeni nekaj nad 25 kilogramov na leto. V primerjavi z 2019 to pomeni zmanjšanje za okoli 20 odstotkov. Pri analizi podatkov izstopajo gospodinjstva v Ljubljani.
Samo v zadnjih dveh mesecih lani je gospodinjstvo v Ljubljani prejelo 166 kosov oziroma približno 5,5 kilograma nenaslovljene oglasne pošte na mesec, na prvi delovni dan novega leta pa 16 kosov oziroma 570 gramov, so zapisali Ekologi brez meja, ki so analizo tokrat opravili pri sedmih gospodinjstvih v občinah Kranj, Laško, Ljubljana, Maribor, Vodice, Vrhnika in Zagorje ob Savi.
Analizo so opravljali od novembra do januarja, torej čas predbožične nakupovalne sezone, ko so oglaševalske aktivnosti še posebej intenzivne, ter za primerjavo še prvi mesec novega leta, so pojasnili.
Tako kot leta 2019 se je tudi v tokratni raziskavi za daleč najbolj priljubljeno izbiro oglaševalcev izkazal ponedeljek. Največ oglasnih sporočil gospodinjstva prejmejo med prvim in petim dnem v mesecu, a so bile razlike med deli meseca tokrat precej manjše kot leta 2019, so zapisali.
Oglasni papir nenaslovljenih pošiljk predstavlja veliko okoljsko težavo
V enem mesecu gospodinjstva po pošti povprečno prejmejo nenaslovljeno oglasno pošto 24 različnih oglaševalcev, skupno pa so izvajalci raziskave v merjenem obdobju v vseh sedmih krajih zabeležili 89 različnih oglaševalcev, od katerih so štirje posegli po recikliranem papirju oz. papirju iz odgovornih virov.
Malo se je zmanjšal delež oglasnih letakov iz sektorja trgovskih verig na drobno s pretežno prodajo živil, a ti še vedno predstavljajo krepko večino vseh letakov (61 odstotkov).
Gospodinjstva se pred nezaželeno oglasno pošto lahko zavarujejo z nalepko za prepoved dostavljanja nenaslovljenih oglasnih pošiljk, ki jo za 0,42 evra lahko kupijo na vsaki pošti. Nalepko po podatkih iz 2019 uporablja približno četrtina oziroma 215.000 gospodinjstev.
Preostalih 75 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji tako po naših izračunih prejme več kot 16.000 ton nenaslovljenih oglasnih pošiljk letno, kar predstavlja nekaj več kot četrtino vseh papirnatih odpadkov iz gospodinjstev in več odpadkov kot od vseh časopisov in revij skupaj.
Oglasni papir nenaslovljenih pošiljk predstavlja veliko okoljsko težavo, še večji vpliv oglasne pošte na okolje pa je prek spodbujanja prekomernega potrošništva, opozarjajo Ekologi brez meja. Ti z raziskavo znova apelirajo na gospodinjstva, da se odpovedo prejemanju oglasnih letakov, saj si lahko ponudbo oglaševalcev za izdelke, ki jih dejansko potrebujemo, vedno ogledajo tudi na spletu.
