V letu dni življenja z virusom SARS-CoV-2 in novo koronavirusno boleznijo 19 smo se naučili veliko stvari. Mnogo več vemo o virusu, načinu prenosa, poteku bolezni in zapletih. S tem letom smo dobili učinkovito orožje v boju z virusom - cepivo. Še vedno pa nimamo zdravila, ki bi bolezen pozdravilo, a kljub temu sedaj vemo veliko več o tem, kako pomagati pri najtežjih oblikah bolezni in izboljšati preživetje. Še vedno torej ne moremo pomagati vsem.
Bolezen poteka pri večjem deležu bolnikov v blagi obliki, ki se kaže kot okužba zgornjih dihal, pri petini bolnikov pa se zaplete z razvojem pljučnice. K težjemu poteku so bolj nagnjeni starejši bolniki, bolniki s kroničnimi boleznimi, imunsko oslabeli, bolniki s prekomerno telesno težo. Včasih bolezen poteka težje tudi pri mlajših ljudeh in osebah brez znanih dejavnikov tveganja. Pri tistih, ki zbolijo z znaki bolezni, je kužnost največja že dan prej, preden obolijo, del ljudi pa se okuži in ob tem sploh ne oboli (brezsimptomne okužbe), kljub temu pa lahko širi bolezen. Zaradi tega je epidemijo koronavirusne bolezni 19 še posebno težko obvladati.
Zbolimo lahko dvakrat
Pa vendar: ali smo po preboleli bolezni varni pred ponovno okužbo? Po doslej znanih podatkih so bolniki, ki nimajo okvarjenega imunskega sistema, zaščiteni pred vnovično okužbo vsaj pol leta. Stopnja zaščite s časom upada individualno različno hitro, zato je vseeno treba izključiti okužbo, če ponovno obolimo z znaki koronavirusne bolezni 19. V Sloveniji epidemiologi NIJZ spremljajo in preučijo vse sume na vnovično okužbo: to so vsi ljudje, ki imajo ponovno pozitiven izvid PCR-preiskave na SARS-CoV-2 in so od prve okužbe minili vsaj trije meseci. V tem primeru z dodatnimi mikrobiološkimi analizami (sekvencioniranjem genoma virusa) poskušajo ugotoviti, ali je šlo za okužbo z drugačnim sevom, kot je bil prvi. Ponovne okužbe prej kot po treh mesecih pa so izjemno redke in jih je treba posebej preučiti; večinoma se namreč izkaže, da ne gre za ponovno okužbo, temveč le za dalj časa "pozitiven bris" z zaznano majhno količino "ostankov" genskega materiala virusa v nosnem delu žrela in takšna oseba tudi ni kužna. Po nedavno objavljenih podatkih NIJZ so v Sloveniji zabeležili 181 sumov na ponovne okužbe, kar ni veliko ob sedaj že več kot 300.000 potrjenih okužbah pri nas. K sreči so bolniki oboleli z zelo blago obliko okužbe in niso potrebovali zdravljenja v bolnišnici. V našem UKC Maribor smo zaradi ponovne okužbe z virusom SARS-CoV-2 obravnavali nekaj primerov, med njimi je pri enem bolniku bolezen tudi v drugo potekala težje, z dihalno odpovedjo ob pljučnici.
Pljučnica po cepljenju?
Kako je s cepljenjem - ali lahko zbolimo kljub cepljenju? Cepljenje proti koronavirusni bolezni 19 zelo uspešno prepreči koronavirusno bolezen 19. Učinkovitost cepljenja lahko ocenjujemo na različne načine. Najprej nas zanima, kako učinkovito prepreči cepivo simptomatsko bolezen: po podatkih raziskav vsa v Sloveniji dostopna cepiva v 70 do 95 odstotkih preprečijo, da obolimo. Nekaj cepljenih lahko tako še vedno oboli s koronavirusno boleznijo, vendar so dodatne raziskave pokazale, da po cepljenju ne obolimo več s težko obliko, ki bi zahtevala zdravljenje v bolnišnici. Vsa cepiva tako praktično pri vseh cepljenih po doslej znanih podatkih preprečijo najtežji potek, kar je za posameznika najpomembneje. Po cepljenju pa nismo takoj zaščiteni, saj se mora najprej popolnoma razviti imunski odziv in s tem zaščita pred okužbo. Ta se razvije v enem do dveh tednih po drugem odmerku mRNA cepiv (cepivi Pfizer/BioNTech in Moderna) oziroma tri tedne po prvem odmerku cepiv AstraZeneca in Janssen. Dokler ne razvijemo popolne zaščite po cepljenju, smo še vedno ranljivi in lahko obolimo. V zadnjem času smo v naši bolnišnici zaradi covidne pljučnice zdravili nekaj bolnikov, ki so zboleli kljub cepljenju. Ob preverjanju časa cepljenja in časa okužbe smo pri vseh ugotovili, da so se okužili kmalu po cepljenju ali celo pred njim, še preden se je lahko razvila zadostna zaščita. Velja torej poudariti, da je po cepljenju treba počakati na razvoj odpornosti.
Pri preučevanju učinkovitosti cepiva nas zanima tudi to, kako učinkovito cepiva preprečijo, da se sploh okužimo (torej tudi brezsimptomno) in s tem širimo virus na druge. To je pomembno predvsem zaradi učinka cepljenja na splošno zamejevanje epidemije. Trenutno potekajo raziskave v državah, kjer je velik delež precepljenih prebivalcev. Tam preučujejo, ali lahko cepljeni prenese virus na druge ljudi. Dokončnih rezultatov še ni, zato svetujemo, da do tedaj še naprej upoštevamo navodila za preprečevanje širjenja, še zlasti, kadar smo v stiku z ranljivimi ljudmi.
Zbolevajo mlajši
Zdravstvenih delavcev, ki smo zdravili in skrbeli za covidne bolnike skozi vso epidemijo, ni treba prepričevati o učinkovitosti cepljenja. Dobri učinki cepljenja se že kažejo tudi v naši bolnišnici, saj se je pomembno zmanjšal delež starejših bolnikov, prav tako so sedaj zaščiteni tudi stanovalci domov starejših občanov. Žal se še vedno ne odločajo v zadostni meri za cepljenje nekoliko mlajši prebivalci. Sedaj, v tretjem valu, so bolniki, ki se zdravijo zaradi covidne pljučnice in dihalne odpovedi v UKC Maribor, v povprečju mlajši, kot so bili v drugem valu. Povprečna starost bolnikov na akutnem covid oddelku je okoli 65 let. Pomembnih razlik v samem poteku bolezni v tretjem valu v primerjavi z drugim valom ne vidimo, opažamo pa, da pomembno večji delež hospitaliziranih bolnikov oboli za najtežjo obliko bolezni in potrebuje zdravljenje v enoti intenzivne terapije. Trenutno je kar tretjina vseh hospitaliziranih bolnikov v UKC Maribor s koronavirusno pljučnico zdravljena v enoti intenzivne terapije. Nekateri raziskovalci večji delež bolnikov z najtežjo obliko bolezni, ki ga opazujejo v tretjem valu tudi v nekaterih okoliških državah, povezujejo z britanskim sevom virusa, ki sedaj v Sloveniji prevladuje in naj bi povzročal težje oblike bolezni. Nedvomno pa se britanski sev mnogo hitreje širi. Zdravljenje bolnikov se v tretjem valu ni spremenilo, še vedno nimamo na voljo zdravila, ki bi učinkovito zavrlo virus in bolezen pozdravilo. Ker sedaj vemo, da je za najtežji potek bolezni večinoma kriv prekomeren imunski odziv na virus (in ne virus sam), uporabljamo pri zdravljenju težjih oblik bolezni zdravila, ki zavirajo imunski odziv (najpogosteje deksametazon). V zgodnejših fazah bolezni, ko se virus še razmnožuje v dihalih, uporabljamo tudi protivirusno zdravilo Remdesivir, ki lahko nekoliko skrajša čas okrevanja, vendar ne vpliva na najtežje oblike bolezni in ne zmanjša smrtnosti zaradi koronavirusne bolezni. Sicer uporabljamo vse podporne oblike zdravljenja, predvsem potrebujejo bolniki z dihalno odpovedjo dodajanje kisika. Pri hudo imunsko oslabelih bolnikih uporabljamo tudi plazmo prebolevnikov, pričakujemo pa, da bomo kmalu pričeli tudi raziskovalno uporabo koktejla monoklonalnih protiteles, ki bi pri najbolj ogroženih bolnikih preprečil prehod iz začetne blažje covidne bolezni v težjo obliko.
Zdravila v razvoju
Vsi upamo tudi na razvoj učinkovitega protivirusnega zdravila, ki bi bolezen pozdravil. Glede na patogenezo bolezni bi bilo protivirusno zdravilo najbolj smiselno uporabiti zgodaj v poteku bolezni, ko se virus še razmnožuje. Idealno bi bilo zdravilo v obliki tablet, ki bi ga bolniki s tveganjem za težji potek zaužili v domačem okolju in preprečili napredovanje bolezni v težko obliko. Na področju protivirusnih učinkovin farmacevtska industrija kar malo zaostaja, saj z izjemo učinkovitih zdravil za zdravljenje hepatitisa C in obvladovanje okužbe s HIV na področju drugih virusnih bolezni že vrsto let ni bilo pomembnejših odkritij. Koronavirusna epidemija je povzročila pospešeno raziskovanje učinkovin, ki bi delovale proti virusu SARS-CoV-2. Upamo, da bodo raziskave uspešne. Nekaj upanja prinašajo nedavne objave raziskav; tako je podjetje Pfizer objavilo, da je začelo prvo fazo kliničnega preizkušanja zdravilne učinkovine v obliki tablet, ki je bila v predkliničnih raziskavah uspešna v preprečevanju prehoda iz blage oblike bolezni v težjo. Drugo fazo kliničnega preizkušanja je prešlo tudi zdravilo Molnupiravir, nukleozidni analog v obliki tablet, ki so ga prejemali bolniki kmalu po pričetku obolenja. Kljub optimističnim poročilom moramo upoštevati, da je pot novih zdravil od prvih faz preizkušanja do končne uporabe v klinični praksi lahko dolga. Neredko se zgodi, da se zdravilo med preizkušanjem ne izkaže za tako dobro, kot obeta, ali pa se ugotovijo pomembni stranski učinki.
Delo s covidnimi bolniki ni po letu dni nič manj naporno, je pa postalo, zaradi boljšega poznavanja bolezni, nekoliko bolj rutinsko in osredotočeno
V primerjavi z izjemno obsežnim drugim valom epidemije, ki nas je postavil pred veliko preizkušnjo, smo sedaj bolje zaščiteni tudi zdravstveni delavci. V drugem valu je za covidom-19 obolelo tudi veliko zdravstvenega osebja, kar nas je občasno spravilo v skoraj nerešljivo kadrovsko stisko, ki je zahtevala izjemna in hitra prilagajanja celotne bolnišnice. Sedaj je zaradi uspešnega cepljenja zdravstvenih delavcev in tudi prebolevnosti to veliko lažje. Resnično se je delo v organizacijskem smislu spremenilo, saj zaposleni skoraj ne obolevajo več, pa tudi na osebni ravni zaposlenih je misel, da smo ob dobri varovalni opremi dodatno zaščiteni s cepljenjem, pomirjujoča. Delo pa po letu dni ni nič manj naporno, je pa postalo, zaradi boljšega poznavanja bolezni, nekoliko bolj rutinsko in osredotočeno.
Zavedamo se, da je izkušnja pandemije zaznamovala vse prebivalce, ne le zdravstvenih delavcev, ki smo bili ob delu s covidnimi bolniki v drugem valu na skrajnem robu zmogljivosti tako kadrovsko kot prostorsko. Po groznem pandemičnem letu si vsi zaslužimo normalizacijo življenja. Pa vendar: virus me je v tem letu naučil tudi tega, da nas lahko še zmeraj preseneti tako pri poteku bolezni pri bolniku kot pri poteku epidemije. In neprijetnih presenečenj si sedaj ne želim več, zato se napovedi o nadaljnjem poteku in koncu epidemije izogibam.
Verjamem, da smo na dobri poti pri zamejevanju epidemije, in želim si, da bi lahko kmalu živeli tako, kot si želimo: sproščeno, četudi z odmerkom cepiva več.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
