Noro je stranišča splakovati s pitno vodo

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je izpostavila, da je zelo pomembno govoriti o podnebni krizi, ki je pa slovenska politika še ni priznala. Ob tem se soočamo še z drugimi, tesno povezanimi problemi, kot so prevelika rast rabe virov, naraščanje in neenakost prebivalstva, ekosistemske izgube, zgrešen ekonomski model, in presenečenji - kot je bila epidemija. Z večjimi stanovanji, nakupovanjem in prehrano z veliko mesa trošimo veliko preveč energije. "A kar se tiče vode, nismo vsi v istem čolnu. Sever Evrope bo imel na primer manjše probleme kot Sredozemlje," pove klimatologinja. Letno imamo vedno več dni, ko temperatura doseže ali preseže 35 stopinj Celzija, tudi obilne padavine, ki paralizirajo mesta, ne pomenijo nič dobrega. A če smo na fizične vplive vsaj delno pripravljeni, pa nimamo predstave, kaj bodo prinesle politične spremembe. "V našem okolišu ne poznamo vojn za vodo ali pa politične nestabilnosti, ki nastane recimo v primeru podražitve sladkorja. Ne poznamo okoljskega terorizma, ki ga lahko pričakujemo. Če še pred nekaj meseci nismo poznali civilne nepokorščine, jo zdaj poznamo. Pričakujemo lahko povečanje revščine in neenakosti, ki je problem že danes," je izpostavila klimatologinja. In še: "Dvajset let smo gledali v zrak in prelagali breme na druge generacije in vlade. Ukrepi morajo biti hitri, pametni in sistemski. Treba bo spremeniti življenjski slog, zmanjšati rast bruto domačega proizvoda, saj se s tem poveča škoda planetu. Povečati moramo učinkovitost pri pretvarjanju energije, spremeniti gospodarstvo in ukiniti tiste dejavnosti, ki niso nujno potrebne, porabijo ogromno energije in predvsem prestrukturirati gospodarstvo."

Zakonodajni paket evropske komisije Pripravljeni na 55, ki predvideva, da bi emisije do leta 2030 zmanjšali za 55 odstotkov, je po njenih besedah dobrodošel načrt, ki je ambiciozen, a ne dovolj. Izidor Ostan Ožbalt iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost poudarja, da potrebujemo vez med znanostjo in voljo, med strokovnostjo in angažiranostjo, zato moramo govoriti o družbeni angažiranosti znanosti in strokovnosti civilne družbe. Šest od desetih mladih zaskrbljeno zre v prihodnost zaradi podnebnih sprememb, kar štirje do desetih pa zaradi tega oklevajo z odločitvijo, ali imeti otroka ali ne, je dejal Miha Mikelj iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost, ki meni, da evropski sveženj ni dovolj odločen in ne dovolj pravičen, okoljski aktivisti si želijo 60-odstotnega znižanja izpustov. Tudi Mikelj je poudaril, da nujno treba vzpostaviti ekonomijo, ki bo omogočala blaginjo ne glede na rast. Predstavil je ekonomijo ameriškega krofa, ki ga je razvila Kate Raworth, sestavljen pa je iz notranjih socialnih temeljev in ekološkega stropa. Shé Mackenzie Hawke iz Mediteranskega inštituta za okoljske študije je predstavila projekt SCORE za prerazporeditev predhodno uporabljane vode za namen splakovanja stranišč in s tem zmanjšanje izpustov količine v morje, ki ga bodo do leta 2025 izvajali v Piranu. "Noro je splakovati stranišče s pitno vodo, zato vzpostavljamo mehanizem, ki ga bomo testirali v 20 gospodinjstvih," je dejala. V Sloveniji sta dva milijona ljudi, na dan petkrat splaknemo stranišče, pri vsakem splakovanju porabimo od pet do deset litrov vode, z vsakim tuširanjem pa porabimo od 50 do 75 litrov. Z inovativno industrijo naj bi prihranili od 35 do 65 litrov vode na odraslo osebo.