Nov poskus prenove sodne mreže: Enovit sodnik in brez okrajnih sodišč

V zadnjih dneh lanskega leta so vrhovno sodišče, sodni svet in slovensko sodniško društvo na mize prejeli delovni osnutek novega zakona o sodiščih, ki ga je nanje naslovil pravosodni minister Marjan Dikaučič. To je nov poskus reforme sodne mreže, ki je spodletel že trem ministrom pred Dikaučičem. Glede na to, da so aprila letos volitve, pa tudi ne gre verjeti, da bi aktualnemu ministru uspelo ta zakon spraviti skozi zakonodajno proceduro. Zakaj se je pravosodni minister tik pred koncem mandata odločil za to potezo? "Ena od nalog ministrstva je priprava področne zakonodaje - ne glede na volitve. Sodniška zakonodaja se pripravlja že dlje časa, v tem mandatu, predvsem zadnje leto tudi bolj intenzivno, rezultat česar je delovni osnutek, ki gre zdaj lahko tudi v strokovno usklajevanje," odgovarjajo na to vprašanje na pravosodnem ministrstvu.

Vroč kostanj za štiri ministre

Delovni osnutek zakona, o njem je sicer prvi poročal Dnevnik, vztraja pri enovitem prvostopenjskem sodniku. Na prvi stopnji bi tako odločala le okrožna sodišča, okrajna bi se ukinila oziroma postala izpostave okrožnih sodišče. Z idejo o okrožju kot osnovni enoti sodišč je sicer prvi nastopil Goran Klemenčič, pravosodni minister v vladi Mira Cerarja. Njegova prvotna ideja je strokovno javnost dvignila na noge, saj je bila zelo revolucionarna. Klemenčič je želel najprej namesto štirih višjih sodišč zgolj dve - ostali bi ljubljansko in mariborsko, koprsko bi se združilo z ljubljanskim, celjsko pa z mariborskim. Tudi pri okrožnih sodiščih so bile ideje o ukinjanju nekaterih oziroma priključitvi enih k drugim zaradi premajhnega števila sodnikov. A je zaradi glasnih nasprotovanj Klemenčič stopil korak nazaj. Na koncu je skušal vztrajati vsaj pri oblikovanju okrožij in ukinitvi okrajnih sodišč. Tudi po njegovem predlogu bi okrajna sodišča postala zunanji oddelki okrožnih sodišč. A rešitev, da bi predsedniki okrožnih sodišč imeli v rokah škarje in platno za določitev števila in velikosti zunanjih oddelkov, je požela številne kritike. Klemenčič je nato obupal in reforme sodne mreže v svojem mandatu ni izpeljal.

Klemenčičeva naslednica Andreja Katič je v svojem predlogu ohranjala enaka območja okrožij, kot so še danes, kriterij za vzpostavitev zunanjega oddelka okrožja tam, kjer je bilo doslej okrajno sodišče, pa bilo število sodnikov - meja je bila pet sodnikov. Ministrstvo je sicer zagotavljalo, da sodišč ne bodo ukinjali, sodstvo pa je opozarjalo, da uzakonitev takšnega kriterija odpira vrata za naprej. A tudi Katičeva dlje od delovnega predloga ni prišla, saj je vlada Marjana Šarca odstopila. Lilijana Kozlovič, ki je prevzela pravosodno ministrstvo ob imenovanju aktualne vlade Janeza Janše, je nadaljevala z idejo o enovitem sodniku in okrožjem kot temeljno enoto, a poudarila, da ne bodo ukinili malih sodišč, "čeprav je od 44 okrajnih sodišč kar 15 takšnih, ki imajo tri sodnike ali manj". Obljube, da bo zakon še v njenem mandatu na poslanskih klopeh, ni držala, saj je zaradi zapletov o imenovanju dveh delegiranih evropskih tožilcev odstopila. Zdaj se je reforme sodne mreže tik pred koncem mandata dotaknil še Dikaučič.

V Ljubljani dve okrožni sodišči pa tudi specializirano

Po aktualnem delovnem osnutku novega zakona so rešitve precej podobne tistim, ki so jih ponujali ministri pred Dikaučičem. Ukinila bi se okrajna sodišča, se priključila okrožnim oziroma postala njihove izpostave, tako bi na prvi stopnji razsojala le okrožna sodišča. Te enote bi lahko ustanovil ali ukinil predsednik vrhovnega sodišča na predlog predsednika okrožnega sodišča, pod pristojnost katerega bi sodila zunanja enota, potrebni pa bi bili tudi predhodno mnenje sodnega sveta in soglasje ministra. Na podlagi tega bi se dopolnil zakon o sodniški službi in bi na prvi stopnji dobili enovitega prvostopenjskega sodnika brez delitve na okrajne in okrožne sodnike.

Dikaučič predlaga tudi, da bi, ker sta območji ljubljanskega in mariborskega višjega sodišča precej večji od območij celjskega in koprskega višjega sodišča, naredili prvi korak k enakomerni obremenitvi višjih sodišč s tem, da bi krško okrožje izpod ljubljanskega preseliti pod celjsko višje sodišče. Ljubljana naj bi glede na predlog imela znotraj enega okrožja kar dve okrožni sodišči. Namesto sedanjega ljubljanskega okrožnega sodišča bi ustanovili Okrožno sodišče v Ljubljani 1, današnje ljubljansko okrajno sodišče pa bi postalo Okrožno sodišče v Ljubljani 2. Obe ljubljanski okrožni sodišči bi izmenično sprejemali oziroma bi si razdelili nove kazenske in civilne zadeve, nekatere izključne pristojnosti pa bi sodišči podedovali iz aktualne ureditve. Na prvem sodišču bi še vedno reševali gospodarske spore, na drugem pa bi ostala zemljiška knjiga ter področji prekrškov in izvršb na podlagi verodostojne listine.

Sprememba se obeta tudi na področju specializiranih oddelkov sodišč. Osnutek novega zakona predlaga ustanovitev samostojnega specializiranega okrožnega kazenskega sodišča. Sedež sodišča bi bil v Ljubljani, svoje zunanje oddelke pa bi ohranilo v Celju, Kopru in Mariboru, torej povsod, kjer že danes odločajo o obtožnicah za hujša kazniva dejanja s področja gospodarskega in organiziranega kriminala ter korupcije, ki jih vloži specializirano državno tožilstvo. Na pravosodnem ministrstvu spremembe načrtujejo s 1. januarjem 2024.

Pretresajo predloge

Domen Horvat, generalni sekretar sodnega sveta, je potrdil, da so osnutek dobili 22. decembra lani, sodni svet pa se bo z njim seznanil in začel obravnavo na 10. seji, ki bo jutri. Tako za zdaj še niso sprejeli nobenih stališč. Dr. Vesna Bergant Rakočević, predsednica Slovenskega sodniškega društva, pravi, da so zelo zadovoljni, da jih je ministrstvo za pravosodje poleg vrhovnega sodišča in sodnega sveta spoznalo za ključnega sogovornika pri pripravi nove sodniške zakonodaje in jih pritegnilo v posvetovanje. "To vzbuja upanje, da bo iskan kar najširši strokovni konsenz znotraj sodne veje oblasti, pri čemer društvo, ki predstavlja več kot 550 sodnikov, lahko igra ključno vlogo. Vendar pa nas je časovnica nemalo presenetila. Obširno gradivo smo prejeli tik pred božično-novoletnimi prazniki, hkrati pa se, kot sami ugotavljate, bliža čas volitev. Sodniki seveda ne želimo nikakršne predvolilne 'vloge' in to v vsakem smislu odločno zavračamo oziroma odklanjamo. Prejeto gradivo bomo resno in natančno analizirali," pravi predsednica društva in dodaja, da njihova posebna posvetovalna skupina pod vodstvom sodnika dr. Andreja Ekarta to že intenzivno počne in se bo predvidoma sestala za zaključke konec tega meseca. Na vrhovnem sodišču so kratki: osnutek so prejeli, a je še v preučevanju in usklajevanju znotraj sodstva. "Mnenje o predlogu bo tako znano v prihodnjih tednih," pravijo.