Darja Kocbek
Slovenija se je do zdaj za omilitev posledic epidemije covida-19 zadolžila za 2,17 milijarde evrov, kar je 1085 evrov na prebivalca. Tokrat se je prvič dolgoročno zadolžila po negativni obrestni meri. Z ministrstva za finance so sporočili, da so konec julija izkoristili povpraševanje uglednega investitorja in najeli posojilo z dodatno izdajo triletne obveznice Republike Slovenije (zapadlost v 2023.) v višini 50 milijonov evrov po rekordno nizki donosnosti do dospetja (-0,492 odstotka). To je 27 bazičnih točk več donosnosti do dospetja od primerljive obveznice Republike Nemčije, kar je najmanj doslej, navajajo na ministrstvu za finance.
2,17
milijarde evrov oziroma 1085 evrov na prebivalca znaša dolg Slovenije zaradi pandemije.
37,27
milijarde evrov oziroma 18.635 evrov na prebivalca znaša javni dolg slovenske države.
6,68
milijarde evrov ali 3340 evrov na prebivalca znaša samo letošnja nova zadolžitev države.
Letos se lahko zadolžimo še za 1,46 milijarde evrov
Javni dolg slovenske države po podatkih vladnega urada za makroekonomske analize Umar zdaj znaša 37,27 milijarde evrov, kar je 18.635 evrov na prebivalca. Letos je ministrstvo za finance najelo za 6,68 milijarde evrov novega dolga ali 3340 evrov na prebivalca. Na ministrstvu so nam pojasnili, da so od 6,68 milijarde evrov novega dolga najeli 2,05 milijarde evrov za odplačilo glavnic starega dolga, ki zapadejo v odplačilo v letošnjem letu. Za odplačilo glavnic starega dolga v letih 2021 in 2022 so že letos vnaprej najeli za 2,46 milijarde evrov novega dolga, preostalih 2,17 milijarde evrov novega dolga pa so najeli za omilitev posledic epidemije covida-19.
Na podlagi veljavnih načrtov se slovenska država letos še lahko zadolži za 1,46 milijarde evrov ali za 730 evrov na prebivalca. "V tem trenutku še ne moremo z gotovostjo trditi, ali se bo Slovenija za ta znesek v letošnjem letu še zadolžila ali ne, saj je to odvisno od razmer, ki jih ni mogoče vnaprej predvideti. Zadolžili smo se, da smo lahko v prvi fazi epidemije poskrbeli za socialno varnost ljudi in omogočili preživetje podjetjem. Pokojnine, plače, socialni transferji so v Sloveniji vendar izplačani redno," so nam pojasnili na ministrstvu za finance.
Zadolževanje v deflacijskih razmerah
Dekan fakultete Doba dr. Rasto Ovin nam je pojasnil, da zaradi gospodarskih rezultatov zahtevani donos za slovenske državne obveznice pada že nekaj let. Kot pri drugih uspešnih gospodarstvih je že nekaj časa tudi negativen. Investitorji so jih pripravljeni kupovati zaradi večje zanesljivosti od drugih instrumentov. Sploh če država ne kaže znakov, da bi ji v času do dospetja v plačilo grozil bankrot. Poleg tega zadolževanje poteka v deflacijskih razmerah. Analitiki Nove KBM so nam razložili, da povpraševanje po triletni obveznici Republike Slovenije na trgu pri donosu -0,491 odstotka pomeni, da je država prodala obveznice po tržni ceni. To, da je obrestna mera negativna, je v tem trenutku realno dejstvo, saj bančni investitorji iščejo naložbe, ki so ugodnejše od negativne depozitne obrestne mere ECB, ki že nekaj časa znaša -0,5 odstotka. Običajno se pribitek glede zahtevanega donosa zahteva glede na donos nemške obveznice z isto ročnostjo in primerjavo ratingov Nemčije in države izdajateljice. Trenutno triletna nemška obveznica kotira pri donosu -0,742 odstotka.
Prihaja čas, ko bodo nekatere države postale preveč tvegane
Analitiki banke BNP Paribas pravijo, da bodo države prisiljene sprejeti dodatne ukrepe za podporo gospodarstvu, če se število okuženih z novim koronavirusom in število umrlih ne bosta zmanjšala in če še cepiva ne bo. Države, ki veljajo za varne, se bodo še naprej lahko zadolževale rekordno poceni. A prišel bo tudi čas, ko bodo nekatere države postale preveč tvegane.
ECB ob zadolževanju držav za financiranje koronaukrepov opozarja, da se bo zadolženost držav v območju evra, med katerimi je tudi Slovenija, v letu 2020 glede na bruto domači proizvod (BDP) povečala za sedem do 22 odstotnih točk. To pomeni, da bo povprečna zadolženost držav z evrom narasla na več kot 100 odstotkov glede na BDP. Javni dolg Slovenije zdaj po podatkih urada Umar znaša 82,4 odstotka glede na BDP. Če bo recesija v državah z evrom hujša in daljša od predvidene, se bodo obrestne mere za zadolževanje držav povišale, zato obstaja tveganje, da na srednji rok ne bodo več zmožne vračati dolga.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
