O dobrobiti živali se več govori, a še vedno nas presenetijo grozljivi primeri. Odslej višje kazni in izobraževanje za kršitelje

30.10.2021 06:00
Obvezno izobraževanje za kršitelje zakona, dodatne omejitve za lastnike eksotičnih živali in več denarja za zavetišča. To so koraki v pravo smer, a ljubitelji živali in tisti, ki z živalmi delajo, si jih želijo še več.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Zavetiščem za živali bo po novem finančno lažje, saj bo država financirala skrb za živali, ki so v zavetišču dlje kot štiri mesece. 
Igor Napast

Slovenska zakonodaja že od lani opredeljuje živali kot čuteča bitja, pred tedni pa je bila sprejeta tudi novela zakona o zaščiti živali. Ta denimo natančneje določa sledljivost izvora psa zaradi preprečevanja in omejevanja preprodaje psov in ilegalne trgovine. Tako bo obvezno označevanje že v leglu, do osmega tedna starosti psa. Dopolnjene so določbe glede nevarnih psov, novela pa ureja tudi status pastirskih psov, za katere je po novem obravnava poenotena z obravnavo drugih službenih psov. Prepovedujejo se uporaba, prodaja in trženje naprav za šolanje živali, ki povzročajo električni šok, denimo električnih ovratnic. Prav tako se prepoveduje privezovanje psov, z določenimi izjemami, na primer na sprehodu ali pri veterinarju. Če je pes privezan na vodilu, mora biti to dolgo najmanj pet metrov in mora psu omogočati gibanje v obe smeri na razdalji najmanj štirih metrov. Poleg tega novela usklajuje kazenske sankcije z novimi določbami ter omogoča izrek višjih kazni za prekrške. Uradni veterinar lahko tako po novem izreče globo, ki je višja od najnižje predpisane, če je opustitev skrbi za živali naklepna. Predvidena globa je sicer od 200 do 400 evrov.

 

​Seznama prepovedanih eksotičnih živali še ni

Novela predvideva tudi omejitve pri posedovanju eksotičnih vrst živali in prav v tem delu je veliko nasprotovanj lastnikov teh živali. Pristojni na kmetijskem ministrstvu bodo namreč v enem letu od uveljavitve zakona pripravili seznam nedovoljenih vrst in te bodo po lahko bivale le še v živalskih vrtovih. "Kot kaže, bom moral registrirati živalski vrt. Le tako bom živali lahko obdržal," pravi Jože Rožmanec, ki blizu Horjula skrbi za okoli 200 živali, ki imajo za seboj žalostne zgodbe. Skrbi namreč za ostarele in poškodovane živali, ki so veliko časa preživele v cirkusih.

"Med vsemi živalmi, ki jih imam, bi se na tem prepovedanem seznamu lahko znašli rjavi medved, trije volkovi in dva tigra. A zagotovo še ne vemo, te eksotične živali sploh še niso definirane," nadaljuje. Lastniki se bojijo, da jim bodo živali odvzeli ali bodo te usmrtili, a na ministrstvu so pojasnili, da bodo imeli možnost svoje živali obdržati do njihove smrti, če bodo živali pravočasno prijavili in če bodo izpolnjevali predpisane pogoje glede bivalnega okolja in oskrbe sicer prostoživečih živali v ujetništvu. Ne bo pa od prihodnjega leta naprej mogoče pridobiti novih eksotičnih živali. Nadzor bodo izvajali inšpektorji za ohranjanje narave.

 

Kršitelji zakona bodo kaznovani z izobraževanjem

Več določil je tudi glede skrbi za dobrobit živali. Prav zato zakon kot prvi ukrep zoper kršitelje po novem predvideva izobraževanje. To naj bi izvajali pooblaščeni izvajalci Uprave za varno hrano, kot je denimo podjetje Razpis.si iz Celja. "Tako izobraževanje za kršitelje je vsekakor smiselno, a podrobnih navodil še nismo prejeli, zato tega še ne izvajamo," je dejala direktorica Simona Šalej, ki sicer že zdaj redno predava lastnikom pasjih hotelov, tistim, ki organizirajo živalske razstave in tekmovanja, prodajalcem živali, prevoznikom živih živali in zaposlenim v klavnicah. Za te so namreč taka izobraževanja obvezna že po stari zakonodaji. Novega podzakonskega akta, ki bi urejal izobraževanja tudi za lastnike kršitelje, pa za zdaj ni. "A super je, da je ta v pripravi. Tak ukrep je zagotovo dobrodošel, še bolj smiselno pa bi bilo, da bi bilo osnovno izobraževanje obvezno za vse lastnike živali, vsaj psov in mačk. Podoben sistem za pse ima denimo Avstrija," je predlagala. "Potrebovali bi program, ki bi lastnike seznanil s primerno prehrano, vedenjskimi lastnostmi živali in socializacijo. Žival je namreč obveznost in strošek. Lastnika je treba seznaniti o dokumentih, ki jih potrebuje, o cepljenju, o tem, kako ravnati z iztrebki, in kakšno je primerno bivališče za žival," našteva.

Kljub temu da se zakonodaja redno nadgrajuje in da so zakoni vse bolj ostri, pa razmere po njenem mnenju še vedno niso idealne. "Res je, da se o dobrobiti živali veliko več govori, a še vedno nas od časa do časa presenetijo grozljivi primeri. Prav zato je izobraževanje še toliko bolj pomembno," razmišlja Šalejeva.

Lani je bilo izrečenih 326 sankcij zaradi kršitev zakona o zaščiti živali, letos pa do zdaj že 348. Obravnave prijav se večinoma nanašajo na hišne živali, predvsem na pse, pri rejnih živalih pa na govedo in kopitarje. Najpogostejše kršitve pa so neprimerne bivalne razmere in neustrezna oskrba.

 

Dolgotrajna skrb za zavržene živali po novem strošek države

Razbremenitve nekaterih finančnih stroškov so se razveselili tudi v zavetiščih za živali. Po novi zakonodaji bo namreč stroške skrbi za žival prvih 30 dni nosila občina, nato zavetišče, od četrtega meseca naprej pa država. Trenutno oskrbo živali prvih 30 dni financira občina, v kateri je bila žival najdena, nato pa žival postane strošek zavetišča.

"Takšno spremembo pozdravljamo, saj se v našem zavetišču še nikoli nismo posluževali zakonske možnosti usmrtitve zdravih živali, ampak imamo zdrave živali v zavetišču, vse dokler jim ne najdemo novih skrbnikov. Tako so predvsem večji in starejši psi čakali na nove domove tudi več let in v tem času so vsi stroški oskrbe ter zdravljenja živali bremenili zavetišče. Z novo zakonodajo si tako lahko obetamo pokrivanje nastalih, dejanskih stroškov," pojasnjujejo pri Zavetišču za živali Maribor, kjer trenutno biva 19 psov in 73 mačk. Sprememba bo tako bolj obremenila državni proračun. Na kmetijskem ministrstvu ocenjujejo, da jih bo dolgotrajna skrb za zapuščene živali na letni ravni stala okoli 100.000 evrov.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta