Neskončno sem užival v njegovih zgodbah o mariborskem nočnem življenju, o Zlati jami in mariborskih posebnežih. Bil je spoštljiv, nežen in romantičen, pa tudi oster in zajedljiv kronist, ki se ni bal življenja.
{api_embed_photo}618840{/api_embed_photo}
V začetku osemdesetih je bil šesti član Lačnega Franza. Takrat sva se dogovorila, da bomo posneli katerokoli njegovo besedilo, takoj ko bo napisal roman o Mariborskem otoku. Bil je oče Kaja in Večerovega piknika.
Brez Eca svet ne bi spoznal jugoslovanskega Liverpoola. Če kdo, si Ec zasluži, da dobi svojo ulico v Mariboru, ki ga je celo življenje opisoval, razlagal in branil v svojih člankih, komentarjih in reportažah.
Predlagam, da se ga vsako zimo, ko bo snežilo, spomnimo tako, da si damo smučke gor na kolodvoru in gremo potem peš skozi mesto pod Pohorje. Tako je nekoč napravil Ec in potem ljudi spraševal, kje za vraga je Pohorje, če pa je bral, da ima Maribor smučišča sredi mesta. To bi mu bilo ziher všeč."
S Smiljanom tam nekje visoko srebata đekeca z ledom, vem, da vama je lepo, varno, brez jeze, mirno. Razen takrat, ko pride Ray in vama zašpila. Obkrožen z bandom vseh tistih, ki so špilali na Lentu, pa jih ni več med nami. Hit the road, Jack! Pa dajta za rundo!"
{api_embed_photo}618841{/api_embed_photo}
