"Z javnimi dogodki se je razširilo zavedanje o slabi situaciji. A dejstvo je tudi, da je na terenu vse več ljudi, ki so v stanovanjski stiski," pravi Maša Hawlina iz mreže Stanovanja za vse, ki jo sestavljajo Inštitut za politike prostora, kulturno izobraževalno društvo PiNA, zavod PIP – Pravni in informacijski center Maribor, Inštitut za študije stanovanj in prostora ter zavod za družbeno komuniciranje Avanta Largo. Spomni na zaveze političnih strank, da bodo to področje prioritetno urejale. A te zaveze so ostale do zdaj na ravni lepih besed.
"Ljudem moramo omogočiti, da brez strahu in skrbi ostanejo doma, se samoizolirajo in s tem, kljub izgubi dohodka, ne tvegajo izgube doma." - gibanje Kje bomo pa jutri spali?
23 deložacij je bilo lani izvršenih iz javnih stanovanj republiškega, ljubljanskega in medobčinskega mariborskega stanovanjskega sklada.
Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor
Sklad stanovanj:
2056 enot, od katerih jih je zasedenih 1.884: enote obsegajo hišniško stanovanje, 43 začasnih bivalnih enot, 13 oskrbovanih in 31 službenih stanovanj, 104 tržna stanovanja (75 neobnovljenih) in 1864 neprofitnih stanovanj.
Od 172 nezasedenih stanovanj jih je večina v postopku obnove – letos je načrtovanih 30 večjih in 50 delnih obnov.
10 stanovanj in 7 začasnih bivalnih enot je v postopku oddaje v najem,
16 stanovanj in 2 večstanovanjska objekta se bo letos prodajalo na javni dražbi.
Deložacije:
2019: 6, odloženih je bilo 38 deložacij.
V letih med 2014 do vključno 2019 je sklad letno izvršil povprečno 21 deložacij, razpisal pa jih je v povprečju 88. Največ – 44 – jih je izvršil leta 2015, ko jih je bilo razpisanih 147. Trenutno je v teku 13 deložacij na podlagi pravnomočnih sodb.
Potrebe:
"Pri reševanju stanovanjskih problemov prosilcev že vrsto let ugotavljamo, da povpraševanje presega ponudbo najemnih stanovanj," pravijo v javnem medobčinskem stanovanjskem skladu Maribor, ki ga vodi Irena Španinger. Med prosilci je vse več "materialno ogroženih oseb", največ je samskih ali članov enostarševskih družin. V prihodnosti pričakujejo največ potreb po manjših funkcionalnih stanovanjih za enostarševske družine, mlade, starostnike in samske. Trenutno bi potrebovali "300 stanovanj, do leta 2025 pa še 300, torej skupaj 600 stanovanj do leta 2025". Glede začasnih bivalnih enot, pravijo, da trenutne kapacitete zadostujejo, če ohranijo ureditev, kjer ljudi nameščajo tudi skupaj v dvoposteljne enote. Če bi ljudem zagotovili samostojne enote, pa bi potrebovali okoli 20 dodatnih začasnih bivalnih enot.
Kako ostati doma, če varnega bivališča ni?
Hkrati so člani in članice gibanja Kje bomo pa jutri spali? poudarili, da nas epidemija uči pomembne lekcije o pomenu javnega zdravstvenega sistema, varni in stabilni zaposlitvi in solidarnosti, pa tudi o pomenu dostopnih, dostojnih in varnih stanovanj ter nadzoru stanovanjskega trga. Posebej so izpostavili situacijo v Ljubljani, kjer je stanovanjska stiska največja. A s tem, ko se je mesto izpraznilo turistov, so se po njihovih opažanjih "čudežno pojavila tudi lepa stanovanja v centru mesta na raznih stanovanjskih portalih". Ob tem opozarjajo na preračunljivost "posestnikov", ki najem ponujajo zdaj tudi prebivalkam in prebivalcem Ljubljane, a le do konca aprila. "Posestniki več kot očitno stanovanj ne dojemajo kot pravice ali družbene dobrine. Niti ne premorejo toliko solidarnosti, da bi prazna stanovanja v času epidemije namenili Kraljem ulicem, da bi se tudi oni lahko samoizolirali," so zapisali. Opozarjajo, da gre za še dodaten dokaz, da so potrebni "prepoved airbnb oddajanja, regulacija najemnin in tudi nacionalizacija špekulativnih stanovanj". V ponedeljek so vlado tudi pozvali naj ne pozabi, da bo "izguba dohodka, mogoče celo zaposlitve, v prihodnjih tednih prizadela mnoge". A posamezni prebivalci kljub izrednim razmeram ne bodo, kot se načrtuje za pravne osebe v gospodarstvu, upravičeni plačevanja najemnin, odplačevanja posojil ali zaščiteni pred morebitno izgubo stanovanja. "Mnogi se bodo ravno zaradi strahu pred izgubo doma, kljub epidemiji odpravili na delo.
Nihče ne bi smel biti prisiljen v izbiro med izgubo stanovanja ali tveganjem širjenja okužbe," opozarjajo, da so mnogi delavci in delavke eksistencialno vezani na mesečni zaslužek, da lahko pokrijejo najbolj osnovne življenjske stroške. "Ljudem moramo omogočiti, da brez strahu in skrbi ostanejo doma, se samoizolirajo in s tem, kljub izgubi dohodka, ne tvegajo izgube doma," pravijo v gibanju Kje bomo pa jutri spali?
Krizni štab, ki ga je ustanovila vlada Janeza Janše, pozivajo k prepovedi vseh deložacij, prisilnih izselitev, odpovedi najemnih pogodb in izvrševanja izselitev, ki jih zahtevajo stanodajalci, zaradi zaključka najemnih pogodb. Po zgledu Italije predlagajo zamrznitev plačevanja hipotekarnih posojil ali njihovo ustrezno reprogramiranje. In, kot razmišljajo že v Kanadi in Angliji, da se za čas epidemije omeji višine najemnin ali se celo, če najemnik izgubi vir dohodka, začasno zamrzne plačevanje najemnine. Zahtevajo tudi, da vlada oprosti plačila stanarine študente in dijake za čas, ko jim bo prepovedano bivati v študentskih in dijaških domovih. Hkrati pozivajo k skupnostnim rešitvam, ko bi se v prostih nastanitvenih objektih ali turističnih kapacitetah lahko zagotovilo bivanje za tiste, ki so zaradi različnih življenjskih okoliščin ostali brez strehe na glavo, pa bi morali iti v samoizolacijo.
Široka fronta za javne koristi za vse
"Dolgoročno potrebujemo jamstvene sheme in poroštva za stanovanjske organizacije, javne sklade, zadruge, neprofitne, tudi nevladne organizacije, ki bi jih lahko zanimalo graditi kvalitetna dostopna najemna stanovanja," je še pred epidemijo koronavirusa dejala Maša Hawlina. Spomnila je, da v tujini v gradnjo neprofitnih stanovanj investirajo tudi pokojninski skladi. V Sloveniji zakonskih okvirov in mehanizmov, ki bi to omogočali ali celo vzpodbujali ni. "Stanovanja, če jih ne gradimo z zahtevo visoke dobičkonosnosti, so skoraj vedno varna naložba," je pojasnila ekonomsko logiko in hkrati pozitiven družbeni učinek. Manjka jasnih politik s ciljem zagotavljanja kakovostnih dostopnih javnih stanovanj in manjkajo sistemske vzpodbude: lahko gre za olajšave, ugodnosti pri ureditvi komunalnih dovoljenj in prispevkov ali za to, da se določena zemljišča nameni gradnji. "V Sloveniji nam ne primanjkuje le javnih, dostopnih najemnih stanovanj, ampak tudi mest v domovih za starejše in v študentskih domovih. Zato bi se splačalo razmišljati čim širše in brez vnaprejšnjih omejitev," je poudarila nujnost jasne zaveze k uresničevanju in zasledovanju javne koristi za vse, ne pa k ustvarjanju dobičkov ali koristi za peščico. Prav pri tem je tudi najbolj jasno razočarala vlada Marjana Šarca, ko je zavrnila možnost neodplačnega prenosa nepremičnin s slabe banke na republiški javni stanovanjski sklad. "Tudi do nujno potrebne in predlagane dokapitalizacije stanovanjskega sklada za namene gradnje ni prišlo. Med politiki preprosto ni zadosti volje niti ne prepoznajo pomembnosti tega vprašanja," je opisala razkorak med retoriko in konkretnimi ravnanji, ki bi dejansko zasledovala javni interes.
V Mariboru bi do leta 2025 potrebovali 600 dodatnih neprofitnih javnih stanovanj, a največje potrebe ocenjuje republiški stanovanjski sklad so v osrednji Sloveniji.
Javni stanovanjski sklad mestne občine Ljubljana
Sklad stanovanj:
4274 enot (v zadnjih šestih letih se je fond skupaj povečal za 309 enot).
Število zasedenih enot letno "bistveno ne odstopa od števila enot", ki jih imajo.
Od vseh enot jih je dobra desetina – 447 – bivalnih enot (v zadnjih štirih letih se je fond teh povečal za 208, kar je dobri dve tretjini celotnega povečanja).
Deložacije:
2019: 4 (tako prisilnih deložacij kot prostovoljnih izpraznitev stanovanj na podlagi pravnomočnih sodb)
V letih med 2014 do vključno 2019 je sklad izpraznil na podlagi pravnomočnih sodb povprečno 11 stanovanj letno. Največ leta 2015, ko je bilo izvedenih 20 deložacij in prostovoljnih izpraznitev na podlagi pravnomočnih sodb.
Potrebe:
V ljubljanskem javnem stanovanjskem skladu, ki ga vodi Sašo Rink, ocenjujejo, da bi "za izpolnjevanje nalog iz sprejetega in javno objavljenega mestnega stanovanjskega programa 2019 – 2020 potrebovali okrog 4000 neprofitnih oziroma javnih najemnih stanovanj". Opozarjajo, da "številni prosilci, ki bi sicer bili upravičeni do neprofitnega najemnega stanovanja, zaradi velikega števila neuspelih kandidatur, ne kandidirajo na vsakokratnih razpisih". Ljubljanski stanovanjski sklad je glede na podatke iz poročila o delu v letu 2018 zagotavljal skupaj 2437 subvencij – 1542 za neprofitna stanovanja in 895 za tržne najemnine.
Skoraj pol vseh potreb v osrednji Sloveniji
Člani nove vlade so večkrat poudarili pomen decentralizacije tudi na stanovanjskem področju. A raziskovalci in stanovanjske organizacije, četudi opozarjajo na škodljive posledice oddaje stanovanj za turiste prek internetnih platform in na črnem trgu, poudarjajo dejanski manko dostopnih najemnih stanovanj v urbanih središčih države. "Nujno bi bilo zgraditi še dodatna javna, kakovostna in dostopna najemniška stanovanja v Ljubljani," pravi Maša Hawlina, da najem ne bo mogel biti resna alternativa lastništvu, če se trg ne bo bolje nadzorovalo in uredilo. "Trenutno nihče v državi ne ve niti, koliko znaša povprečna tržna najemnina; geodetska uprava priznava, da je črnega najema toliko, da ni mogoče podati realne ocene."
Republiški javni stanovanjski sklad
Sklad stanovanj:
3119 neprofitnih najemnih stanovanj, kamor se všteva tako dve dvoposteljni sobi v samskem domu v Ljubljani kot 61 oskrbovanih stanovanj.
119 stanovanj je trenutno v obnovi.
121 stanovanj se prodaja zaradi neprimernosti za bivanje in previsokih stroškov obnove.
Deložacije:
2019: 13
V letih med 2014 do vključno 2019 je sklad izvedel povprečno 14 deložacij letno, največ – 25 – leta 2014. Sklad izvaja antideložacijski program, a je vseeno od leta 2014 do vključno 2019 vložil 210 tožb za odpoved najemnega razmerja. V 168 primerih je sodišče razsodilo v njihov prid in na tej podlagi je bilo začetih 140 postopkov deložacij, izvedenih jih je bilo skupaj 89, ostale so še v postopku ali so bile ustavljene.
"Posestniki več kot očitno stanovanj ne dojemajo kot pravice ali družbene dobrine. Niti ne premorejo toliko solidarnosti, da bi prazna stanovanja v času epidemije namenili Kraljem ulicem, da bi se tudi oni lahko samoizolirali." - gibanje Kje bomo pa jutri spali?