Odlagališče radioaktivnih odpadkov: Gradbinci bodo razmislili o ponovni prijavi

Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) bo izvedla nov razpis za gradnjo odlagališča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke v Vrbini pri Krškem. Pri ponovnem pregledu edine preostale ponudbe, ki ga je vršilka dolžnosti direktorja Petra Grajžl zahtevala ob nastopu funkcije, so ugotovili, da ponudba ni ustrezala zahtevam naročnika v skladu z objavljenim javnim naročilom. Gre za ponudbo konzorcija družb Riko, Kolektor CPG in CGP. "Ponudnik je jasno navedel, da gradnje ne bo izvedel v določenem terminskem planu - 900 dni. Ravno tako je iz ponudbene dokumentacije razvidno, da je strošek pogodbenih kazni za zamudo prištel k skupni ponudbeni vrednosti, kar je nedopustno, zato se njegova ponudba kot nedopustna zavrne," pravi Grajžlova. Po ocenah omenjenega konzorcija naj bi gradnja tovrstnega objekta trajala okoli tri leta in pol. V ARAO ugotavljajo, da bo treba pri novem razpisu določiti daljši rok za izvedbo projekta, ki bo po njihovem mnenju bolj realen. "Glede na ugotovitve zaključenega postopka in zaradi hitro spreminjajočih se razmer na trgu ter rasti cen smo naročili novelacijo investicijskega programa in terminskega plana, ki mora biti realen in vzdržen," je še povedala Grajžlova, ki je bila pred prevzemom funkcije vodja kabineta ministra za okolje Andreja Vizjaka.

Šest kandidatov za direktorja

Pred kratkim so zaradi zaskrbljenosti ob odmiku začetka gradnje odlagališča v Krškem sklicali izredno sejo mestnega sveta, kjer je tudi Vizjak napovedal ponovitev razpisa in spremembo investicijskega programa. Ponudba družb Riko, Kolektor CPG in CGP je znašala 148,3 milijona evrov, s čimer je znatno presegla ocenjeno vrednost projekta 43,4 milijona evrov. Zaradi tega prejšnji direktor ARAO Sandi Viršek naročila ni oddal, a je Grajžlova, ki je konec marca začasno prevzela vodenje agencije, njegovo odločitev razveljavila in postopek vrnila v fazo preveritve ponudbe.

Že zdaj je jasno, da bodo pri dokončanju projekta zamude, saj bi moralo biti v skladu z meddržavno pogodbo med Slovenijo in Hrvaško, ki določa, da morata državi prevzeti vsaka polovico radioaktivnih odpadkov najkasneje dve leti po koncu redne življenjske dobe elektrarne, odlagališče zgrajeno v obdobju od leta 2023 do 2025. Medtem je bil izveden tudi nov razpis za direktorja ARAO, na katerega se je po poročanju STA prijavilo šest kandidatov.

Vodilnemu evropskemu podjetju očitali pomanjkanje referenc

Na prvoten razpis sta se poleg omenjenega konzorcija prijavila tudi Strabag in konzorcij družb Pomgrad, Kostak in GIC Gradnje, a sta bili njuni ponudbi zavrnjeni. V Pomgradu, kjer so pred leti razvili tudi rešitev za shranjevanje radioaktivnih odpadkov v posebnih betonskih zabojnikih, zadeve ne želijo komentirati. Kot pravijo, bodo počakali na objavo razpisa in se po preučitvi razpisnih pogojev odločili, ali se bodo vnovič prijavili. Je pa ob zadnjem razpisu precej začudenja med domačimi gradbeniki povzročilo dejstvo, da je bila ponudba njihovega konzorcija izločena zaradi domnevnega pomanjkanja referenc enega od sodelujočih podjetij v njihovem konzorciju. Pri tem gre za nemško multinacionalko Bauer Group, eno vodilnih evropskih podjetij na tem področju, v sklopu katere deluje tudi podjetje, ki je razvilo posebne stroje za tovrstna gradbena dela.

Zamude lahko vplivajo na javno mnenje

Na seji v Krškem je bilo večkrat izpostavljeno, da gre pri gradnji odlagališča za projekt, katerega izvedba bo vplivala tudi na druge prihodnje projekte v zvezi z jedrsko energijo v državi. Predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije dr. Tomaž Žagar, ki je bil sprva tudi sam kandidat za direktorja ARAO, a si je kasneje premislil, pravi, da projekt gradnje odlagališča ni neposredno povezan z načrtovano gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne: "Razpis za odlagališče je povezan z nacionalnim programom ravnanja z radioaktivnimi odpadki, ki je bil pripravljen leta 2016, ko gradnja JEK 2 še ni bila v načrtih." Pri tem Žagar poudarja, da mora vsak jedrski objekt v skladu z mednarodno zakonodajo in prakso na tem področju poskrbeti za varno skladiščenje jedrskih odpadkov, enako počne tudi jedrska elektrarna v Krškem, ne glede na to, kdaj bo skladišče zgrajeno. "Za varno skladiščenje odpadkov je torej že danes poskrbljeno, ni pa smiselno za vsako ceno hiteti z gradnjo odlagališča, če bi to pomenilo višje stroške." Lahko pa po besedah Žagarja zapleti pri projektu vplivajo na javno mnenje: "Gre za vprašanje, za katero se ljudje zelo zanimajo, saj se je v preteklosti o radioaktivnih odpadkih v javnosti že večkrat govorilo."