Anže Logar in Antony Blinken sta znova poudarila, da so odnosi med državama zelo dobri.
Slovenski zunanji minister Anže Logar se je v Washingtonu sestal z ameriškim kolegom Antonyjem Blinknom. To je bilo Logarjevo že tretje srečanje z zunanjim ministrom ZDA v njegovem nekaj več kot leto in pol trajajočem mandatu. Avgusta lani sta se na Bledu sestala s tedanjim državnim sekretarjem Mikom Pompeom in tedaj so v prisotnosti premierja Janeza Janše podpisali izjavo o varnosti telekomunikacijskih omrežij 5G, s čimer so ZDA praktično izločile kitajskega tehnološkega velikana Huawei iz možnosti za vzpostavitev najsodobnejšega omrežja za prenos podatkov v Sloveniji. Podobno so Američani dosegli tudi v nekaterih drugih vzhodno- in srednjeevropskih državah. Decembra lani pa se je Logar, ki ga je spremljal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, s Pompeom sestal v Washingtonu. Tedaj sta diplomata vzpostavila strateški dialog med državama, Vrtovec pa je podpisal memorandum o civilnem jedrskem sodelovanju. Pri tem je nedvomno šlo za interes ameriške korporacije Westinghouse za izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, morda pa tudi za pristanišče v Kopru. "Slovenija in ZDA delijo skupne interese in vrednote, zato me še posebej veseli, da nadaljujemo strateški dialog, ki je bil lani vzpostavljen z namenom krepitve sodelovanja na vseh ravneh," je dejal Logar pred pogovori.
ZDA imajo praktično načelo: v politiki ne prijateljstev ali zamer, samo interesi
Kontaminirano-dobri odnosi
Že tretje dvostransko srečanje sinoči na ravni zunanjih ministrov Slovenije in ZDA v zgolj zadnjem letu in pol je dalo videti, kot da je Slovenija odnose z ZDA pod vlado Janeza Janše dvignila na mnogo višjo raven, kakor smo je bili vajeni pod prejšnjim vladami. Zdi se tudi, kot da na to vendarle ni vplivala zamenjava v Beli hiši, ko je od republikanca Donalda Trumpa januarja prevzel predsedniško krmilo demokrat Joe Biden. Vse o tem smo vprašali starosto slovenske diplomacije, ki je bil med drugim naš veleposlanik v Washingtonu, Romana Kirna.
Čeprav so nekateri pred letom dni zavoljo Janševe predčasne čestitke Trumpu za zmago na volitvah v ameriško-slovenskih odnosih prerokovali zmrzal, pa se zdaj vidi, da je slovenski diplomaciji uspelo nekaj drugega?
"Vsestransko razviti odnosi z ZDA so za Slovenijo vendarle zelo pomembni. V tem kontekstu je sedanji obisk ministra Logarja v Washingtonu dobra novica. To je priložnost za utrditev tradicionalno dobrih slovensko-ameriških odnosov. Ostaja odprto, ali bo oziroma je Logar priložnost izkoristil v prepričevanje ameriške administracije, da Slovenija ostaja trdna zaveznica v spoštovanju liberalnih vrednot demokratičnega Zahoda. Pri tem se je treba zavedati, da bodo od prepričljivosti Logarja na pogovorih v Washingtonu še pomembnejša dejanja premierja Janše. Ne gre zanemariti konteksta, znotraj katerega je ta obisk potekal: z ene strani kontaminirani odnosi, ki jih je povzročil neprimeren tvit premierja Janše ob zadnjih ameriških volitvah, ko je Joeja Bidna označil za slabotnega predsednika, ter navdušenje naše največje vladne stranke nad dediščino iliberalne Trumpove politike; z druge strani pa so številna odprta geopolitična vprašanja, pri katerih ZDA pragmatično in tradicionalno, ne glede na barvo vlade v Washingtonu, iščejo partnerje v Evropi, tudi po poti oblikovanja koalicij voljnih."
Prihaja nova veleposlanica
Naključje je hotelo, da se je Logar sestal z Blinknom le dan zatem, ko je zgornji dom ameriškega parlamenta, senat, potrdil Jamie Lindler Harpootlian za novo veleposlanico ZDA v Sloveniji. Nasledila bo Lyndo Blanchard, ki je po Trumpovem porazu v skladu z diplomatsko prakso odstopila in zapustila Slovenijo januarja. Nova veleposlanica, stara 62 let in pravnica, je soproga demokratskega senatorja v Južni Karolini Dicka Harpootliana. V Ljubljano bo glede na napovedi dopotovala sama, saj senator, kot pravi sam, ne namerava odstopiti s položaja.
Boj za sedež v Varnostnem svetu
Torej se Slovenija kljub vsemu zanaša na strateške partnerske odnose z ZDA?
"Za domače aktualne notranjepolitične potrebe je pričakovano, da se obisk Logarja postavlja v kontekst nadaljevanja strateškega dialoga z ZDA v okviru sporazuma, ki je bil že lani podpisan s Trumpovo administracijo. Ni verjetno, da bi ta kontekst enako navdušeno in neposredno omenjal tudi Blinken. Dediščina Trumpove administracije je namreč za aktualno demokratsko administracijo nekakšen črni madež ameriške notranje in zunanje politike. Vsakršna iliberalna politika partnerskih držav, kamor se interno uvršča tudi Slovenija, ne uživa odkrite podpore Washingtona in ne ponuja potrebne osnove za razvoj resnično partnerskih odnosov. To pa še zdaleč ne pomeni, da ZDA ne bi bile pragmatične v razvijanju odnosov s Slovenijo, seveda po vprašanjih in na področjih, ki so izrazito v interesu ZDA, pa čeprav kratkoročnih. Dobra okoliščina za ZDA je, da bo aktualna slovenska vlada voljna, tudi samoiniciativno, ugoditi marsikateri želji Washingtona v želji, da popravi kontaminirane odnose."
Morda Slovenija uživa ta hip podporo demokratskih ZDA tudi zavoljo tega, ker naj bi leta 2024 naša država postala nestalna članica Varnostnega sveta OZN v tekmi z Belorusijo?
"Res je. Tukaj velja izpostaviti za ZDA aktualni vprašanji: zaustavitev kandidature Belorusije na volitvah za nestalno članico VS OZN leta 2023 in pridobitev posla za izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem v Sloveniji. Glede prvega ostaja niz odprtih vprašanj, ki lahko tudi negativno vplivajo na ugled in kredibilnost slovenske zunanje politike, še zlasti, če bo vložitev naše kandidature za nestalno članico VS v kuloarjih OZN videna kot poteza, ki so ji botrovale ZDA. Glede drugega pa obstaja niz razlogov v prid partnerstvu z ZDA pri izgradnji drugega bloka NEK. Vendar velja biti vseeno previden pri obljubljanju goloba na strehi, ko v rokah še niti vrabca nimamo."