Skrita preiskava, ki jo je objavilo Društvo AETP, je razkrila vpogled v delovanje klavnice Košaki TMI. Foto: Andrej PETELINŠEK
Druga skrita preiskava, ki jo je objavilo Društvo AETP, je razkrila vpogled v delovanje klavnice Košaki TMI. Na posnetkih je videti nerodno omamljanje živali, brce, suvanje z elektrošoki in preklinjanje. Podjetje Košaki TMI je nato včeraj v odzivu zapisalo, da se del njihove predanosti in skrbi nanaša tudi na spoštovanje in ustrezno ravnanje z živalmi, prizadevajo pa si tudi za spoštovanje nacionalnih predpisov in predpisov Evropske unije. "Tekoče izvajamo kontrole naših sodelavcev, prav tako upoštevanje predpisov nadzirajo inšpektorji uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki so vedno prisotni ob zakolu živine," so še zapisali.
"Iz objavljenega posnetka je razvidno, da v naših prizadevanjih nismo vedno v celoti uspešni, kar seveda obžalujemo," so se še pokesali. Trdijo, da z rednimi izobraževanji in preizkusi znanj skrbijo, da imajo sodelavci, ki ravnajo z živalmi, za to ustrezna znanja in spretnosti. "V primeru, ko ugotovimo neustrezno ravnanje, sodelavce tudi ustrezno sankcioniramo," so povedali. V zadnjem letu so izvedli šestnajst internih in tri zunanja izobraževanja sodelavcev. Član Društva AETP Samo Curk je dejal, da priznanje Košakov ne izpodbija dejstva, da podjetje s svojim sloganom zavaja javnost: "Prikazana klavna praksa je sicer legalna, ampak niti približno ne korespondira s sliko, ki jo Košaki javnosti implicirajo z zapisom Ustvarjeno s polno mero ljubezni."
Včeraj smo vprašanja v zvezi s posnetki poslali tudi na pristojno ministrstvo za kmetijstvo, vendar odgovorov nismo prejeli. Po poročanju Dela pa je uprava za varno hrano že uvedla inšpekcijski postopek, saj je na posnetku prepoznala prepovedana ravnanja.
Praksa na papirjih in v realnosti
Kako je pa v drugih klavnicah? Ana Ahčin, generalna sekretarka Gospodarsko interesnega združenja (GIZ) Mesne industrije Slovenije, je prepričana, da se v splošnem slabe prakse v klavnicah ne dogajajo, saj so pravila jasna, ob kršitvah pa mora reagirati inšpekcija. Navrgla je še, da po celem svetu poteka globalna kampanja nasprotnikov uživanja mesa, ki antimesno kampanjo podpirajo z milijardami in tako s prizadevanjem za zaprtje mesnih korporacij odpirajo priložnosti za veganske korporacije. Dodajmo, da se v Društvu AETP financirajo iz lastnih žepov, na svoji spletni strani pa zbirajo tudi donacije.
Košaki, tovarna mesnih izdelkov
Maja Hrovat, veterinarka in predsednica Slovenskega veganskega društva, meni, da se klavnica Košaki verjetno ne razlikuje od drugih v Sloveniji. Kot veterinarka je namreč pri praktičnih vajah videla, kakšna je praksa v klavnicah na zakonodajni ravni in na papirjih ter kakšna je v realnosti. "Veliko teh početij je v sivi coni legalnega, veliko pa je tudi direktnih kršitev (na primer nepravilna uporaba 'tazerja', manjkajoča vizualna pregrada med živaljo v ogradi za omrtvičenje in naslednjo v vrsti, brcanje in tepež živali). Najbolj pogosta in najhujša je najverjetneje nenatančnost delavcev pri omamljanju, zato da delo hitreje steče. Zaradi te je marsikatera žival večkrat ustreljena v glavo s penetrirnim klinom. Živo žival se torej pri polni zavesti 'strelja v glavo', dokler klin končno ne doseže pravega mesta in žival omrtvičena obleži na tleh. Pogosto tudi kriteriji za omrtvičenost niso preveč strogi, kar pomeni, da se da videti marsikatero žival obešeno na kavlju klavne linije, ki se ji pri zavesti prereže vratno žilo in kar nekaj časa (še vedno pri zavesti!) krvavi ... Prizori so torej kot iz nekakšne grozljivke, le da se živalim takšne stvari dogajajo vsakodnevno. Legalno ne pomeni pravično, etično, sprejemljivo," pove.
Kaj, če bi živinorejo zmanjšali?
Matevž Jeran, inženir prehrane in pobudnik projekta Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko: "Na vsake toliko časa v medije pricurljajo informacije o okrutnem ravnanju z živalmi v slovenski živinoreji in klavnicah. Ob tem so zelo pogosti pozivi, da bi število inšpektorjev ali število inšpekcijskih pregledov moralo biti veliko večje, kot je. Druga perspektiva: kaj, če so ti pozivi v bistvu dokaz, da je živinoreja v Sloveniji preveč obsežna, da bi inšpektorji lahko dobro opravljali svoje delo? Kaj pa, če bi raje živinorejo zmanjšali za desetkrat? Možnost okrutnega ravnanja z živalmi v živinoreji in klavnicah bi se posledično zmanjšala. Poleg tega bi ob toliko manjšem obsegu živinoreje inšpektorji končno brez težav lahko imeli pod nadzorom celotno živinorejo. Lažje bi se zaostrila tudi zakonodaja, ki ščiti rejne živali, saj država na tako majhno panogo ne bi več gledala z vidika profitabilnosti."
Surova sila postane navada
Maja Hrovat je še opozorila, da se klavci soočajo s hudo travmo in stalnim psihičnim naporom kot tudi z zelo napornimi in slabimi pogoji dela: "Področje sicer še ni najboljše raziskano, so pa med zaposlenimi v klavnicah pogoste posttravmatska stresna motnja, zelo visoka stopnja alkoholizma in tudi samomorov." Večina klavcev se zaščiti tako, da začnejo na žival gledati kot na stvar.
"Na smrt prestrašene živali poskušajo prisiliti v nekaj, česar ne želijo. Prašiči in krave vedo, kaj jih čaka. Vonjajo grozovit smrad po izliti krvi in slišijo krike prestrašenih živali, ki so v vrsti pred njimi. Zato se željam klavcev na vse moči upirajo, klavci pa se poslužujejo bolečih pripomočkov, različnih prisilnih tehnik, in kadar tudi to ne zadostuje, surove sile. Pri marsikaterem klavcu surova sila postane navada, ki jo koristijo kot ventil za izražanje vseh negativnih emocij in nezadovoljstev. Seveda nič od tega ne opraviči krutega in agresivnega ravnanja, ki ga izvajajo že nad tako ubogimi živalmi v zadnjih minutah njihovega kratkega življenja," razmišlja veterinarka. Hrovatova je poudarila, da ljudje mesa in hrane živalskega izvora ne potrebujemo za zdravo in dolgo življenje, zato se ji zdi zakol že v osnovi krut in nepotreben. Izboljšanje pogoja v klavnicah ni rešitev, saj je humani zakol floskula, sklene veterinarka.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
