To so menili sogovorniki na današnji okrogli mizi STAkluba Slovenske tiskovne agencije. Posvarili so tudi pred posledicami zakona za prebivalce in podjetja. Rajko Pirnat iz ljubljanske pravne fakultete je kot najpomembnejšo neustavnost zakona, ki ga je DZ potrdil v začetku februarja in je bil že poslan v presojo na ustavno sodišče - poleg devetih bank se je nanj obrnila tudi Banka Slovenije, izpostavil njegovo nedovoljeno retroaktivnost. "Celoten zakon velja samo za nazaj, nič ne ureja za naprej," je poudaril.
Med drugimi neskladnostmi je omenil kršitev načela enakosti pred zakonom, saj zakon vse banke meče v isti koš, kršil pa naj bi tudi enakost kreditojemalcev pred zakonom, saj ščiti le točno določeno skupino, ne pa tudi drugih, ki so sprejemali tovrstna tveganja. Neskladno z ustavo je po Pirnatovih besedah tudi, da bankam, ki se jim nalaga neko ravnanje, ni zagotovljeno sodno varstvo.
Kot "brutalno neustavnost" je označil dopuščanje dvakratnega kaznovanja za isti prekršek, zakonu pa je očital tudi neustavno poseganje v lastninsko pravico bank, saj da s tem, ko za nazaj posega v njihove pridobljene pravice, hkrati posega tudi v njihovo premoženje. Kritičen je bil še do posega v pravnomočno urejena pravna razmerja, saj zakon "brez kakršnihkoli pogojev postopka povozi vse odločbe sodišč", ki so bile izdane v zvezi s problematiko posojil v frankih.
"Sodna praksa v Sloveniji pa za zdaj ni bila naklonjena potrošnikom"
Da zakon ne more prestati testa ustavnosti, se je strinjala tudi Maša Kramar iz Odvetniške pisarne Senica. Kot je opozorila, ne ureja sistemskega področja, temveč konkretne probleme sorazmerno majhnega deleža ljudi, za kar imamo delitev oblasti oz. sodno vejo. V tej luči je poudarila, da bi bilo treba vsako konkretno pogodbo med banko in posojilojemalcem v frankih presojati posebej, v tej smeri pa da gre tudi praksa Sodišča EU.
Kot je spomnila, se je Sodišče EU v povezavi s krediti v frankih nekoliko bolj postavilo na stran potrošnikov, in sicer v smislu, da bi jim lahko banke bolje predstavile tveganja. "Sodna praksa v Sloveniji pa za zdaj ni bila naklonjena potrošnikom, težko pa rečemo, da je bila naklonjena bankam," je dodala. Pri nas vrhovno sodišče od potrošnika po njenih besedah "razumno pričakuje" skrbnost in tehtanje, saj da je bila valutna klavzula v kreditnih pogodbah jasno zapisana.
V zvezi z odločitvijo ustavnega sodišča, ki je razveljavilo sodbi, s katerima sta sodišči zavrnili zahtevek posojilojemalcev za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe v švicarskih frankih ter za vračilo preplačil, pa je Kramarjeva opozorila, da ni presojalo, ali je bil posojilojemalcem postavljen nepošten pogoj, ki bi lahko pripeljal do ničnosti pogodbe, temveč je razsodilo le, da sodišča niso pravilno presojala (ne)poštenosti pogoja.
Posledice za tiste, ki zakona ne bodo upoštevali
"Pomenljivo je, da je Slovenija edina država z evrom, ki se je odločila to urejati z zakonom," je nadaljeval Marko Pahor z ljubljanske ekonomske fakultete. To je pripisal med drugim daljši slovenski tradiciji jemanja posojil v tujih valutah. V drugih evrskih državah je bilo medtem že v preteklosti kreditov v nedomači valuti bistveno manj, tisti, ki so jih imeli, pa so imeli bodisi dohodke v tuji valuti bodisi poslovne stike z drugimi valutnimi območji, je dejal.
Spregovoril je tudi o možnih posledicah zakona. Kot je spomnil, zakon za kreditodajalce, ki ga ne bodo upoštevali, predvideva izgubo licence, pri tem pa menil, da banke upravičeno opozarjajo, da zakona tako, kot je napisan, ne morejo spoštovati, saj ne smejo hraniti podatkov o komitentih več kot 10 let, mnoge njihove stranke pa so preminule.
Med ostalimi grožnjami bankam, ki naj bi jih zakon po nekaterih ocenah skupaj stal 300 milijonov evrov, je omenil zmanjšanje njihovega kapitala in kapitalske ustreznosti, višje obresti pri zadolževanju in znižanje bonitet. Posledično bi to pomenilo dražje kredite, tako da bi bili na slabšem vsi prebivalci in podjetja, je popisal. Retroaktivnost naj bi dala signal, "da živimo v zelo nestabilnem okolju", kar odvrača tuje investitorje, je še posvaril.
Na okrogli mizi je bilo sicer slišati tudi, da je treba zakon gledati v luči prihajajočih parlamentarnih volitev ter da se v zadnjem času pogosteje sprejema zakone, za katere se v naprej opozarja, da so neskladni z ustavo. Sogovorniki to prakso zavračajo, hkrati pa pozivajo k povečevanju finančne pismenosti tekom celotnega šolanja.
Vlada je sicer v torek sprejela mnenje za začasno zadržanje izvajanja zakona, saj je ocenila, da pretirano posega v civilnopravna razmerja, hkrati pa opozorila na problem retroaktivnosti. Evropska komisija pa bo preučila združljivost zakona s pravnim redom EU.
