Tanja Fajnik Milakovič
Z zakonodajno spremembo želijo poslanci povečati socialno varnost otrok, ko preživninski zavezanec ne plačuje preživnine.
"Ko sem bila stara 15 let, sem živela z očetom, ki je bil več let verbalno in psihološko nasilen, naposled tudi fizično, po dogodku, ko sem morala na urgenco, ker mi je zlomil nos, sem se še isto noč preselila k mami v drug kraj. Po obravnavi na urgenci so iz bolnišnice sprožili postopek prijave na policijo, sledile so obravnave na sodišču, končni določbi sodišča sta bili prepoved približevanja očeta ter mesečno izplačevanje preživnine v višini 160 evrov do mojega 26. leta. To je bilo leta 2015, zadnjo preživnino sem prejela septembra 2019, tudi pred tem pa je s plačili zamujal in zneska za nekaj manjkajočih mesecev nisem nikoli prejela. Zdaj sem stara 21 let. Denarja za odvetnika nimam, da bi preživnino izterjala. Zaradi psihičnega stresa ob vsem tem sem se sprijaznila, da do tega denarja ne morem. Jezi me, ker vem, da mi denar pripada, vendar se situacije ne znam lotiti."
Spremembe bodo veljale od 1. septembra
To je le ena od zgodb, ki so jih v stranki Levica dobili preko anonimnega obrazca. Kot je pojasnil poslanec Miha Kordiš, so jih prav take zgodbe spodbudile, da pripravijo predlog zakonodajnih sprememb na področju preživnin, s katerim želijo povečati socialno varnost otrok, ko preživninski zavezanec ne plačuje preživnine. Njihov predlog novele so podprli tudi poslanci LMŠ.
Novelo zakona o javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu, ki bo začela veljati 1. septembra, je včeraj državni zbor sprejel s 84 glasovi za in nobenim proti. Po novem bodo otroci, ki preživnine ne prejemajo od preživninskega zavezanca, torej enega od staršev, omogočila, da dobijo nadomestilo brez neprijetnih in dolgotrajnih sodnih procesov. Sklad po trenutno veljavni zakonodaji namreč začne izplačevati nadomestilo, šele ko je s strani preživninskega upravičenca oziroma njegovega zastopnika podan predlog za izvršbo na neplačano preživnino na sodišču. Zato so v Levici predlagali, da se breme izterjave neplačane preživnine do zneska višine izplačanega nadomestila že na začetku dokazovanja prenese z upravičenca na sklad.
81,55 evra znaša nadomestilo preživnine za otroka do 6. leta.
89,69 evra nadomestila preživnine dobijo otroci od 6. do 14. leta.
106 evrov nadomestila preživnine pripada otroku, starejšemu od 14 let.
Januarja je sklad nadomestilo preživnine izplačal za 3178 otrok, za kar je bilo porabljenega več kot 286 tisoč evrov. Do nadomestila so upravičeni otroci, ki jim pripada določena preživnina, a je preživninski zavezanci ne plačujejo oziroma jo plačujejo neredno. Otrokom, ki preživnine ne prejemajo, je z izplačevanjem nadomestila preživnine zagotovljena osnovna socialna varnost. Sklad pa vsa izplačana nadomestila, skupaj s pripadajočimi obrestmi in stroški postopkov, potem terja od preživninskih zavezancev. Zavezanec je namreč preživnino dolžan izplačevati na podlagi sodbe oziroma sklepa sodišča in na podlagi dogovora na pristojnem centru za socialno delo. Nadomestilo preživnine se izplačuje v treh različnih zneskih, odvisno od starosti otroka.
Od 1. februarja novi zneski nadomestil
Od 1. februarja znaša nadomestilo za otroka do šestega leta starosti 81,55 evra, za otroka od šestega do 14. leta starosti 89,69 evra in za otroka, starejšega od 14 let 106 evrov na mesec. To so najvišji zneski možnih nadomestil, ki jih izplačuje sklad. Kadar je preživnina nižja od zgoraj navedenih zneskov, je višina nadomestila preživnine enaka znesku določene preživnine. Novost, sprejeta z novelo, je, da bo sklad odslej izplačeval tudi nadomestilo preživnine vsem tistim, ki imajo določeno preživnino nižjo od osem evrov. Zdaj namreč velja, če je določena preživnina nižja od osem evrov, sklad tem otrokom ne izplačuje nadomestil.
Poenostavitev postopka popravili
Predlagatelji zakona s svojim predlogom nedvomno želijo doseči poenostavitev postopka pridobitve nadomestila preživnine, kar je nedvomno v korist otroka, ki preživnine ne prejema, je ocenil državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič.
Opozoril je, da predlagatelji niso upoštevali, da je zaradi dejstva, da pred uveljavitvijo pravice do nadomestila preživnine ni treba sprožiti izvršilnega postopka, treba v upravni postopek vključiti tudi preživninskega zavezanca, kar pa lahko bistveno spremeni in podaljša postopek v primerjavi s sedanjo ureditvijo. To so v matičnem odboru z dopolnilom popravili, s čimer bo uresničen temeljni namen preživninske novele, je dodal.
Spomnimo, Levici je lani uspelo s predlagano spremembo, da do nadomestila niso več upravičeni le otroci do 18. leta starosti, ampak tudi starejši, vse do 26. leta, če se šolajo.
In še en pomemben popravek zakonodaje prinaša sprejeta novela. Po trenutno veljavnem zakonu se preživnina šteje kot dohodek, ki znižuje višino denarne socialne pomoči, četudi družina preživnine v praksi sploh ne prejema, in to tako dolgo, dokler ni vložena izvršba na sodišče. Odpravljena je tudi ta anomalija, in sicer tako, da se bo družinam, ki preživnine ne prejemajo, upoštevala samo višina nadomestila, ki jo bodo dobivali. S tem bodo zelo olajšali nezavidljiv položaj marsikateremu samohranilcu. Tudi materi iz še ene zgodbe, ki so jo dobili v Levici.
"Že štiri leta sem samohranilka, kar se seveda ne upošteva niti pri obračunavanju vrtca niti pri otroških dodatkih. Enkrat sem že šla v izvršbo, ki sem jo po enoletni borbi tudi dobila. Že tako si sam za vse, življenje je težko, delaš, da zaslužiš ravno dovolj, da dobi otrok še kaj več kot le kuhane makarone, poleg tega se moraš konstantno boriti za to, da bi ti kdo pomagal, a naletiš večinoma na gluha ušesa. Zdaj sem ponovno ostala brez preživnine. Preračunali so mi smešno majhne otroške dodatke in nesramno drag vrtec, ker po njihovem mnenju prejemam preživnino in avtomatsko padem v precej višji dohodkovni razred."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
