Naslednji mesec, 9. maja, mineva 79 let od konca druge svetovne vojne. Na pogoriščih Evrope je nastala nova, ki je bila Evropa miru, blaginje, človekovih pravic in vsestranskega razvoja. Kljub številnim novodobnim izzivom in težavam znotraj njenih meja pa je to še vedno.
Tega dne praznujemo dan Evrope, ki je tudi dan evropskega miru in prav je, da se ga spominjamo. Velike zasluge za to, da je danes takšna, kot je, ima Robert Schuman, ki ga lahko upravičeno prištevamo med njene idejne očete. Poleg njega so dali navdih za oblikovanje Evropske unije še zahodnonemški kancler Konrad Adenauer, Joseph Bech, Johan Willem Beyen, Nicole Fontaine, Walter Hallstein, Jean Monnet in mnogi drugi. Brez njihove energije in spodbude danes v EU ne bi živeli v miru, blagostanju in stabilnosti, ki jih imamo za nekaj samoumevnega.
Državnik Robert Schuman, pravnik in svetniški kandidat, je bil v obdobju 1948–1952 francoski zunanji minister. V sodelovanju z Jeanom Monnetom je pripravil mednarodno priznani Schumannov načrt, ki ga je predstavil 9. maja 1950. Ta dan danes velja za rojstni dan Evropske unije. Predlagal je skupni nadzor nad proizvodnjo premoga in jekla, najpomembnejših surovin za proizvodnjo orožja. Temelj načrta je prepričanje, da države brez nadzora nad proizvodnjo premoga in jekla ne morejo začeti oboroženih spopadov.
Številni ustanovni možje so bili dejavni katoličani in globoko verni. Politično prepričanje Schumana je bilo v marsičem odraz njegove osebne vere. Te ni osebno razglašal, vendar je svojo moč črpal iz branja Božje besede. Dejal je, da se je naučil razmišljati po Božje. Podobno kot Adenauer in De Gasperi je bil prepričan, da ima krščanstvo odločilno vlogo pri oblikovanju demokracije. V knjigi Za Evropo je Schumann zapisal, da demokracija dolguje svoj obstoj krščanstvu. Rodila se je tistega dne, ko je bil človek poklican, da v svojem zemeljskem življenju uresniči dostojanstvo človeške osebe, v individualni svobodi, v spoštovanju človekovih pravic vsakogar in prek uresničevanja bratske ljubezni v razmerju do vseh. V navedenem delu je tudi zapisal, da nikoli pred Kristusom niso bile oblikovane podobne ideje. Če hočemo verjeti ali ne, zahodna demokracija temelji na krščanskih vrednotah. Brez teh Evrope ne bi bilo takšne, kot je danes. Nosilka teh vrednot je danes pri nas stranka N.Si. Čeprav jo nekateri uvrščajo med bolj nenapredne, cerkvene in še kaj, je to stabilna in napredna stranka, ki aktivno pristopa k aktivnemu reševanju vseh problemov sodobne družbe doma in v EU. Od nastanka do danes se ni soočala z aferami, ki so bile pogoste v nekaterih naših političnih strankah. V različne državne organe namreč delegira strokovne, zaupanja vredne in poštene ljudi. Prav poštenost pa je ena od krščanskih vrednot, ki naši družbi tako zelo manjkajo.
Ena največjih pridobitev in vrednot Evrope je bil mir. Evropske države so se vse od začetka nenehno povezovale in razdruževale. Nenehno pa so bile tudi v vojnah, predvsem zaradi vere. Miru je bilo v Evropi malo in še ta je bil kratkotrajen. Spomnimo se obeh svetovnih vojn, Napoleonovih vojn, stoletne in tridesetletne vojne. Slednja je trajala od leta 1618 do 1648 na območju Svetega rimskega cesarstva. Zaradi nje naj bi bila v njem umrla dobra tretjina prebivalstva. To, da imamo znotraj meja EU že skoraj 80 let mir, je politični fenomen.
Ohraniti mir v Evropi in svetu je v sedanjem času eden največjih izzivov Evropske unije. Kako krhek je, lahko vidimo na primeru Ukrajine in Bližnjega vzhoda. Še nikoli ni bilo v svetu toliko političnih napetosti, ki lahko vsak čas eskalirajo v vojne večjih razsežnosti. Upajmo, da bo prevladala modrost svetovnih voditeljev in do njih ne bo prišlo. Le mirnodobni čas prinaša vsestranski razvoj in blagostanje družbe.
Mag. Drago Nemec, u. d. i. g., Slovenska Bistrica
