Piramida z vinogradi je bila vedno ponos Maribora in vidimo, da se površina južnega pobočja že zarašča s pionirskimi rastlinami (robido, rdečim drenom, kalino, trepetliko, srobotom itd.) kot večina kmetijskih površin, posebno v okolici Maribora, katerih lastnik je Sklad kmetijskih zemljišč Slovenije, vključno s površinami na Piramidi. Ekološko gledano zaraščanje ni sporno, saj gre za regeneracijo naravnega sistema in sčasoma se bo pobočje Piramide spremenilo v gozd.
V Večeru smo dne 4. 4. 2015 končno le lahko razbrali, da bodo znani vinogradniki Maribora prevzeli Piramido. Pravimo "v španoviji še pes crkne", saj je zaraščanje pobočja Piramide že vidno.
Mariborčani so bili zelo ponosni na vinogradniško krajino na severnem obrobju mesta, ki je v direktnem kontaktu z urbano krajino mesta. Vinogradi na južnem pobočju Piramide predstavljajo, skupaj z geomorfološko tvorbo v obliki piramide in kapelico na vrhu, enkraten prostorski simbol mesta. V Evropi ima podobno prostorsko situacijo, torej stik vinograda z urbano krajino, samo Stuttgart v Nemčiji.
Tudi pogled na piramido se izgublja, saj nove zgradbe proti jugu vzdolž Titove ceste (City, hotel City, objekt tožilstva) že precej zakrivajo pogled na najbolj značilno identiteto Maribora.
Žalostno je, da Maribor nima posluha za tako pomemben prostorski simbol mesta. Verjetno niti zadnji graščak na Piramidi ni imel tako zanemarjenega pobočja pod svojim gradom.
Mag. kraj. arh. Niko Stare, Maribor
